Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.28 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Tokrat bodo ustvarjalci Kode opozorili na težave, s katerimi se soočajo najemniki denacionaliziranih stanovanj.
V Sloveniji je po podatkih okoljskega ministrstva še okoli 1800 najemnikov, ki jih je po osamosvojitvi država s stanovanji vred vrnila denacionalizacijskim upravičencem. Denacionalizacijski upravičenci so nepremičnine torej spet dobili v last, ne pa tudi v posest. Nekdanji imetniki stanovanjske pravice so namreč ohranili pravico bivanja - postali so zaščiteni najemniki pod posebnimi pogoji. Vendar je obljubljenih pravic in tudi zaščite iz leta v leto manj, prepad med lastniki in najemniki pa se povečuje. Mnogi najemniki tako živijo v nenehnem strahu, da jih bodo lastniki kadar koli in brez razloga izselili iz stanovanj, v katerih so nekateri živeli 40 let in več. Med njimi je tudi Peter Kariž, ki je z dedkom živel v družbenem stanovanju v središču Ljubljane. Leta 1988 je stanovanjska pravica prešla nanj, za kar je moral plačati 12 odstotkov vrednosti stanovanja, ki ga je tudi prenovil. Leta 1993 pa se je celotna stavba znašla v denacionalizacijskem postopku. »Denacionalizacijski postopek je trajal do leta 2009, ko je lastnica je postala dedinja iz Južne Afrike,« j povedal sogovornik, ki je z novo lastnico podpisal najemniško pogodbo za nedoločen čas z neprofitno najemnino. Od takrat pa je njegova petčlanska družina, kot pravi, doživela marsikaj: »Vsak nov zakon, ki je prišel, je naš položaj poslabševal in zdaj ta (stanovanjski zakon, op.p.), ki se pripravlja, bi nas dobesedno najraje izbrisal. Če bo zakon ukinil neprofitne najemnine, profitne pa ne bomo zmogli , ne vem kam bomo šli. Država alternativnih možnosti najema ne ponuja, neprofitna stanovanja se niso gradila. Ne vemo kaj bo.«
»Stanovanje je zarubljeno«
Zaradi dolgih zapuščinskih postopkov je bila njegova komunikacija z lastnico močno otežena, komuniciral je večinoma z odvetniki, ki se jih je v 24 letih zamenjalo kar deset. Na vprašanje, zakaj ni poiskal drugega stanovanja, pa sogovornik odgovarja: »Avtomatično izgubim vse, kar mi po zakonu pripada. Problem je tudi iskati kakršne koli rešitve, ker so pravila tega mojega najemništva precej stroga. Čim posedujem nepremičnino, ki je primerna za bivanje, izgubim stanovanjsko pravico in vse to je izgubljeno.« Lastnica stanovanja je lani umrla, zato zdaj čakajo na nov zapuščinski postopek. A stvari so se zaradi dolgov lastnice nepremičnine nedavno dodatno zapletle. »Ko sem prišel domov, je bil na vratih listek, stanovanje je zarubljeno.« To pa ni edina zgodba, ki kaže na težave najemnikov denacionaliziranih stanovanj. Ljubljančan že več kot 40 let živi v stanovanju, ki je bilo leta 93 vrnjeno lastniku. Pred 24. leti podpisal najemno pogodbo za nedoločen čas z novim lastnikom ter z zagotovilom države, da bo najemnina neprofitna.
Že po nekaj letih so se začele težave
Z vsakim dejanjem, tako najemnik, mu je lastnik dal jasno vedeti, da ne sodi v to stanovanje, da je vsiljivec, da se okorišča s tujim premoženjem, skratka, da je kot najemnik nezaželen. Pred kratkim pa je lastnik napovedal, da bo opravil novo točkovanje stanovanja in z aneksom pogodbe v treh letih dvignil najemnino za kar 150 odstotkov. Ljubljančan trdi, da se je sicer večkrat prijavil na razpis za neprofitno stanovanje, a so vse njegove vloge zavrnili, vedno z enako obrazložitvijo - njegovo stanovanjsko vprašanje je že rešeno. Nemalo je torej primerov, ko je najemnikom onemogočeno mirno uživanje doma, izpostavljeni so psihičnim pritiskom in grožnjam z nasilnimi izselitvami. »So bili primeri, ko so starim ljudem pozimi prišli z izgovorom, da bodo adaptirali stanovanje. Okna so razbili in jih pustili v takem stanju. Ljudje so zboleli, nekateri so umrli. Niso jim pustili popravit stvari v stanovanju. Res je sicer, da niso vsi lastniki taki. Ampak saj jih na nek način razumem. Dobili so obremenjena stanovanja in z njimi ne morejo razpolagati. Država, oprostite izrazu, je nategnila ene in druge,« pove Joža Aljančič iz Združenja najemnikov Slovenije.
Krivice popravili z novimi
Zakon o denacionalizaciji je bil sprejet v času Demosove vlade novembra leta 1991. Nacionalizirano premoženje so začeli vračati upravičencem, ki so skupaj z nepremičninami v številnih primerih dobili tudi najemnike. Nezadovoljni so bili prvi in drugi: lastniki so računali, da bodo s stanovanji zaslužili bistveno več od z zakonom določene neprofitne najemnine. Najemniki pa so živeli v nenehnem strahu, da jih bodo lastniki kadar koli in brez kakršnega koli razloga izselili iz stanovanj, v katerih so živeli tudi 50 let. S spremembami stanovanjskega zakona so različne vlade večkrat skušale urediti razmerja med lastniki in najemniki, tudi z možnostjo odkupa ali odškodnine v primeru izselitve. Večinoma neuspešno. Položaj najemnikov je poslabšal leta 2003 sprejet stanovanjski zakon: z argumentom, da najemniki v denacionaliziranih stanovanjih plačujejo precej nižjo najemnino kot drugi najemniki neprofitnih stanovanj, se je najemnina občutno zvišala, lastnikom pa je zakon dal večje možnosti za odpoved najemne pogodbe. Do še ene prelomnice je prišlo leta 2009, ko je Ustavno sodišče odločilo, da lahko lastniki denacionaliziranih stanovanj ožjim družinskim članom razen zakonskim partnerjem po smrti imetnika stanovanjske pravice zaračunajo tržno najemnino.
Kaj bo prinesel nov stanovanjski zakon?
Nov stanovanjski zakon, ki naj bi stopil v veljavo prihodnje leto, bo tudi za najemnike denacionaliziranih stanovanj prinesel nekaj novosti. »Stroškovne najemnine bodo nadomestile neprofitne najemnine in sicer se bodo zvišale na tako raven, da bodo lastniki stanovanj lahko obnavljali ta stanovanjski fond in gradili nova stanovanja, ker po trenutni neprofitni najemnini si lastnik ne more zagotavljati obnove stanovanj,« pojasni Vesna Dragan z okoljskega ministrstva in doda, da želi na ta način država poskrbeti za boljši položaj lastnikov. Kako pa bo zakon ščitil najemnike, ki stroškovnih najemnin ne bodo zmogli plačevati? »V takem primeru je potrebno za poslabšan ekonomski položaj v prvi fazi nemudoma najti rešitev tako, da najemojemalci, ki živijo v teh stanovanjih, dobijo stanovanjski dodatek za razliko od sedanje neprofitne najemnine pa do tiste višine stroškovne najemnine kot so upravičeni glede na socialni status,« pojasni Anton Kožar, soavtor izhodišč stanovanjskega zakona. Kdo bo upravičen do novega stanovanjskega dodatka, ki bo nadomestil dosedanjo subvencijo, bo določilo Ministrstvo za delo, kjer zagotavljajo, da se zaradi novega načina obračunavanja najemnine socialni položaj najemnikov denacionaliziranih stanovanj ne bo poslabšal. V Združenju najemnikov menijo drugače: »Cilj nove zakonodaje je dokončno eliminirati te ljudi. Ni zakonito, niti ustavno, niti v skladu z mednarodno privzetimi obveznosti po Evropski konvenciji, po splošni deklaraciji o človekovih pravicah, niti po evropski socialni listini.«
Med lastniki in najemniki vse večji prepad
Da razmerja med najemniki in lastniki denacionaliziranih stanovanj niso dobro urejena že od samega začetka, opozarja tudi Varuh človekovih pravic. »Gre za posebej ranljive skupne, še sploh, če so v stanovanjih tisti, ki so neposredno imeli stanovanjsko pravico. Že ukrepi za njihovo zaščito so neustrezni. Če pa se bo zdaj poseglo v njihove najemnine, ki so nekako zagotovljene, bo to zelo slabo, če se tako milo izrazim,« pove namestnica varuhinje človekovih pravic Kornelija Mrzel. Pravice najemnikov denacionaliziranih stanovanj so zagotovljene tako v zakonu o denacionalizaciji, kot tudi v stanovanjskem zakonu in z odločitvami ustavnega sodišča. Določene oblike obveznosti za državo pa nedvomno izhajajo tudi iz odločitve Evropskega odbora za socialne pravice, ki je že leta 2009 odločil, da Slovenija ni zagotovila učinkovitega uveljavljanja pravice do nastanitve z vplivanjem na ceno na način, da bo ta dostopna tudi tistim, ki nimajo zadosti sredstev. »Ne nazadnje pa tudi iz natančnega branja odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 2014, čeprav je bila za najemnike neugodna, lahko vidimo, da ti modeli za privatizacijo niso bilo ustrezni in s tem vidimo, da položaj bivših najemnikov ni bil enak tistim najemnikov, ki so lahko kupili svoja stanovanja,« še doda Mrzelova.
Več v oddaji Koda
Pravice najemnikov denacionaliziranih stanovanj se torej očitno krčijo. Po eni strani so se njihove najemnine v zadnjih letih povišale za več kot 600 odstotkov, po drugi strani jim lastnik stanovanja danes lažje pokaže vrata. Kakšne bodo v primeru, da bodo neprofitne najemnine ukinjene, pravne možnosti najemnikov? Bo edina možna pot Evropsko sodišče za človekove pravice? Odgovore boste dobili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 19. decembra ob 17.28 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V. P.
