Veno Taufer v svoji delovni sobi. Sedi pred pisalno mizo, na kateri je polno papirjev in računalnik. Na mizi je tudi lonček s kavo. Skodelico drži v rokah, pije in gleda v zaslon računalnika pred seboj. Foto: iz filma Brez pik in vejic, arhiv MMC
Veno Taufer v svoji delovni sobi. Sedi pred pisalno mizo, na kateri je polno papirjev in računalnik. Na mizi je tudi lonček s kavo. Skodelico drži v rokah, pije in gleda v zaslon računalnika pred seboj. Foto: iz filma Brez pik in vejic, arhiv MMC

V ponedeljek, 7. oktobra, si lahko ob 16. uri na TV SLO 2 ogledate dokumentarni portret Vena Tauferja Brez pik in vejic, ki ga je režirala njegova hčerka Lara Simona Taufer. V četrtek, 10. oktobra, pa si prav tako na našem 2. programu ob 15. uri z zvočnim opisom za slepe in slabovidne lahko ogledate tudi dokumentarni film Nočemo belega kruha.

Brez pik in vejic, dokumentarni portret

Ponedeljek, 7. oktober, ob 16. uri, TV SLO 2
Veno Taufer se je že s svojo prvo pesniško zbirko, Svinčene zvezde (1959), uveljavil kot eden najradikalnejših pesnikov slovenskega modernizma. Film raziskuje vez med Tauferjevim pesniškim ustvarjanjem in nenehnim družbenim angažmajem. Ob radikalni zavezanosti in odgovornosti, ki ju Taufer uveljavlja na obeh področjih, se ta izmuzljiva povezava izkaže za močno in globoko. Film izpostavi tragičen dogodek iz Tauferjevega otroštva, ki ga je usodno zaznamoval in pogosto odmeval v njegovi literaturi, nedvomno pa je vplival tudi na oblikovanje njegove družbene zavesti.
Veno Taufer je bil pobudnik Komisije za zaščito mišljenja in pisanja, eden izmed avtorjev Majniške deklaracije, v času predsednikovanja Društva slovenskih pisateljev pa se je dejavno vključeval v delovanja civilnodružbenih gibanj. Leta 1985 je bil pobudnik in prvi vodja mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki ga je vodil 13 let. Festival, ki ga organizira DSP, je v svojem prvem statutu deklariral vpetost v srednjeevropski prostor, takratno razumevanje pa je bilo povezano z zahtevo po strmoglavljenju političnih režimov. Če je festival v svojih začetkih težil k preseganju takratne "železne zavese" in je predstavljal nekakšen disidentski forum, je pozneje postal predvsem prostor srečevanja vseh, ki cenijo dobro, ne pa nujno svetovno znano literaturo.
Film je režirala in zanj napisala tudi scenarij hčerka Vena Tauferja, Lara Simona Taufer. "Po temeljitem razmisleku in celo nekaj raziskovalnih snemanjih sem se odločila, da bom filmski portret Vena Tauferja naslikala s pomočjo pričevanj tistih, s katerimi se pesnik srečuje bodisi osebno bodisi prek svojega dela. Posnela sem številne dragocene dokumente, katerih del mi je uspelo povezati v pravzaprav zelo osebno sliko mojega očeta," pravi avtorica Lara Simona Taufer.
Dokumentarni portret Brez pik in vejic sestavljajo pričevanja Tauferjevih prijateljev, sodelavcev, kolegov in drugih, ki so bili z njim povezani v različnih obdobjih in na različnih področjih njegovega ustvarjanja in delovanja. Pred kamero so spregovorili Aleš Berger, dr. France Bučar, Peter Petrovčič, Grega Repovž, Tonka Božič, Tone Partljič, Baby Štoviček Štirn, dr. Veljko Rus, Petra Koršič, Aleš Šteger, dr. Marko Juvan, Niko Grafenauer, dr. Boris A. Novak, Veronika Dintinjana, Ivo Svetina, dr. Marjetka Golež Kaučič, Goran Dekleva, dr. Peter Vodopivec, Vinko Möderndorfer, Tone Peršak, Miha Butara, dr. Igor Koršič in Remzo Skenderović.
Zvočni opis dokumentarnega portreta Vena Tauferja Brez pik in vejic je pripravila Carmen L. Oven.

Nočemo belega kruha, dokumentarni film

Četrtek, 10. oktober, ob 15. uri, TV SLO 2
Po koncu druge svetovne vojne je kraje ob naši zahodni meji za dve leti zasedla zavezniška vojska. Američani, Angleži, Novozelandci, celo Indijci so od Trsta čez Kras do Predela upravljali tako imenovano cono A Morganove linije, preden je mirovna konferenca v Londonu februarja 1947 določila pravo mejo med Italijo in Jugoslavijo. O srečanjih z razsipništvom in demokracijo, o kokakoli in žvečilcih, ki so skupaj z džezom zasedli soško dolino, pripoveduje dokumentarec Nočemo belega kruha! Govori o času prešernega rajanja pa tudi ostrih demonstracij za priključitev k Jugoslaviji in skozi pripovedovanja živih prič ter mladih zgodovinarjev obnovi tisti čas ob izteku druge svetovne vojne, ko so dekleta zvečer plesala swing, ponoči pa pisala po stenah hiš: TUJEGA NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO! Dokumentarec Nočemo belega kruha v produkciji Televizije Slovenija in VPK so snemali leta 2009 v zgornji Soški dolini, poleg scenarista Zdravka Duše in režiserke Jasne Hribernik so mu vsebino dali mladi zgodovinarji in starejši pričevalci, ki se še spominjajo časa, ko je bil desni breg Soče pod angloameriško upravo. Razmeroma malo znana dejstva so zanimiva tako z narodnozgodovinskega kot s kulturnega vidika.

Zvočni opis dokumentarnega filma Nočemo belega kruha je pripravil Miha Zor.

Zvočnim opisom lahko prisluhnete na dodatnem zvočnem kanalu, ki tudi slepim in slabovidnim omogoča spremljanje televizijskih vsebin.

V. R.