Delovni terapevti pri rehabilitaciji posameznikov sledijo cilju zagotoviti čim hitrejše vključevanje uporabnika v ustaljene tirnice socialnega in družbenega življenja, kakršnega je posameznik živel pred boleznijo, so pojasnili v zbornici delovnih terapevtov.
27. oktobra obeležujemo svetovni dan delovne terapije
To zaobjame tudi letošnji slogan praznovanja svetovnega dneva delovnih terapevtov Povezani s skupnostjo, so navedli. Vsem delovnim terapevtkam in delovnim terapevtom želijo trdnih vezi s skupnostjo v ožjem in širšem pomenu besede. "Naj bo mesec oktober mesec delovne terapije, katerega zaznamujmo v skupnostih, v katerih strokovno delujemo, in v skupnostih, v katerih živimo," so zapisali na spletni strani Zbornici delovnih terapevtov Slovenije.
Posameznika, ki se zaradi poškodbe ali bolezni znajde v težavah pri zadovoljevanju vsakodnevnih ciljev, delovni terapevt z individualnim strokovnim pristopom vzpodbudi k vključevanju v njemu smiselne dejavnosti in hobije. S tem se izboljšuje posameznikovo zdravstveno stanje na področju telesnih funkcij, so v zbornici dodali ob današnjem dnevu.
V Sloveniji je sicer večina delovnih terapevtov zaposlena v različnih ustanovah na sekundarni in terciarni ravni, malo je tistih, ki delujejo na primarni ravni ali v lokalni skupnosti. Predsednica zbornice delovnih terapevtov Katarina Galof je 18. oktobra ob praznovanju 30-letnice delovanja zbornice opozorila na velike razlike dostopnosti delovnih terapevtov po državi. Zato je delovnoterapevtska obravnava po njenem mnenju onemogočena nekaterim, ki jo resnično potrebujejo.
Kot je pojasnila Galof, poklica delovnega terapevta veliko ljudi žal ne razume. Ljudje pogosto mislijo, da je povezan z delom, dejansko pa delovni terapevti delujejo na področju duševnega zdravja, ortopedije, socialnega varstva, nevrologije ter zaposlitvene rehabilitacije, in sicer v bolnišnicah, rehabilitacijskih centrih, razvojnih ambulantah, zdraviliščih, vrtcih, šolah ter drugje.
V Sloveniji pa ostaja nedorečeno področje kadrovskih standardov in normativov. V praksi v državi deluje 630 delovnih terapevtov, torej 30 delovnih terapevtov na 100.000 prebivalcev. Medtem jih imajo v Avstriji 51, Finci 66, Nemci 73, Norvežani 101, Švedi 118, Danci pa celo 204, so navedli v zbornici.
Ob današnjem svetovnem dnevu bo med 12. in 14. uro dan odprtih vrat v prostorih delovne terapije na Inštitutu za fizikalno in rehabilitacijsko medicino UKC Maribor. Sodelavci inštituta bodo obiskovalcem predstavili svoje delo in poiskali rešitve za njihove težave.
Osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju z delovno terapijo do bolj polnega in kakovostnega življenja
Delovni terapevti imajo pomembno vlogo v življenju uporabnikov Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar, ki odraslim osebam z motnjo v duševnem in telesnem razvoju prek različnih programov vodenja, varstva, dela in bivanja omogoča izboljšanje kakovosti njihovega življenja. Varstveno delovni center (VDC) Tončke Hočevar, ki letos praznuje 55 let delovanja, je javni socialnovarstveni zavod, katerega osnovna dejavnost je izvajanje socialnovarstvenih storitev varstva, vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji, institucionalnega varstva, socialnega vključevanja invalidov in izvajanja zdravstvene dejavnosti. Ustanovljen je bil leta 1968 in je najstarejši varstveno-delovni center v Sloveniji, ki odraslim osebam z motnjo v duševnem in telesnem razvoju prek različnih programov vodenja, varstva, dela in bivanja omogoča izboljšanje kakovosti njihovega življenja. Danes je vanj v različnih oblikah bivanja ter vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji vključenih več kot 250 uporabnikov.
Delovna terapija ima velik pomen za zdravje posameznika in se nanaša na katerokoli dejavnost ali nalogo v vsakdanjem življenju – pri skrbi zase, delovni storilnosti ali v prostem času. "Naši delovni terapevti so kot reševalci problemov, ustvarjalni pri svojem delu in inovativni v pristopih, saj delujejo celostno s postopnim zadovoljevanjem malih ciljev, da skupaj z uporabniki dosežejo velike," je ob svetovnem dnevu delovne terapije povedal Slavko Bolčević, direktor VDC-ja Tončke Hočevar. "Vedno izhajamo iz uporabnika, njegovih potreb, sposobnosti, znanj in želja."
Delovna terapija je zdravstvena stroka, ki posamezniku omogoča, da lahko kljub bolezni in oviranosti opravlja zanj pomembne življenjske vloge in naloge. Kot so zapisali pri VDC Tončke Hočevar, delovni terapevti v VDC-ju Tončke Hočevar s specifičnim pristopom spodbujajo in delujejo na način, da je uporabnik v največji možni meri vključen v dejavnosti, povezane z njegovim življenjem in funkcioniranjem. Svojim uporabnikom s smiselnimi terapevtskimi aktivnostmi pomagajo, da živijo čim bolj polno, kakovostno in zadovoljno življenje. Delujejo na različnih področjih, največji poudarek pa je na dnevnih dejavnostih, ki zajemajo osebno nego, hranjenje, vključevanje v skupnost, samostojnost v ožjem in širšem okolju ter uporabo različnih terapevtskih pripomočkov za samostojnost; delu, ki zajema ergonomske prilagoditve in pomoč pri iskanju ustrezne zaposlitve; ter prostem času, kjer uporabnikom nudijo pomoč pri vključevanju v ustrezne dejavnosti ter iskanju, organizaciji in izvajanju le-teh.
"Z delovno terapijo omogočamo uporabnikom sodelovanje pri tistih dejavnostih, ki so jim pomembne ter odražajo njihove vrednote in jim dajejo občutek zadovoljstva. Uporabnike spodbujamo k čim večji samostojnosti na vseh področjih njihovega delovanja, toliko časa, dokler je to mogoče. Na ta način so naši uporabniki kljub svojim omejitvam aktivni člani družbe in okolja, v katerem živijo in delajo, kar pozitivno vpliva na njihovo kakovost življenja," je še povedal Slavko Bolčević.