Ustavna komisija je nadaljevala junija lani prekinjeno sejo, na kateri so strokovni skupini naložili pripravo dodatnega mnenja. Strokovna skupina je namreč tedaj predlagala, naj se v ustavi uredita tudi pravica do uporabe in razvoja znakovnih jezikov obeh narodnih skupnosti ter pravica do uporabe jezika gluhoslepih.
Poslanci so imeli glede te pobude nekaj pomislekov, saj so menili, da je razvoj italijanskega in madžarskega znakovnega jezika naloga njunih matičnih držav. Na podlagi poslanske razprave je zato strokovna skupina pripravila dodatno mnenje, ki ga je v imenu skupine predstavil Ciril Ribičič. Kot je pojasnil, glede ideje vpisa znakovnega jezika v ustavo niso imeli pomislekov, so se pa dodatno ukvarjali z vprašanjem znakovnega jezika manjšin in jezika gluhoslepih.
Ugotovili so, da je v ustavo treba zapisati tudi svobodno uporabo znakovnega jezika manjšin, ne pa tudi njegovega razvoja. To bi bilo namreč za Slovenijo preveliko breme, za razvoj obeh jezikov pa bosta poskrbeli matični državi, je pojasnil. Glede jezika gluhoslepih pa strokovna skupina zagovarja kompromisni predlog, in sicer da bi svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih določal zakon.
"Naše roke so naše oči in naša ušesa"
»Če so gluhim otrokom še pred časom zvezali roke za hrbet, ker v šoli niso smeli uporabljati svojega jezika, slovenskega znakovnega jezika, smo danes na poti, da se z Ustavo RS zagotovi svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Prav tako se bo z Ustavo RS uredil tudi jezik gluhoslepih,« je dejal Mladen Veršič, predsednik ZDGNS.
Jezik gluhoslepih
Glede jezika gluhoslepih je članica strokovne skupine Simona Gerenčer Pegan poudarila, da ima ta skupina invalidov danes najmanj pravic, zato jim je treba zagotoviti uporabo njihovega jezika, ki temelji na dotiku. Naj gluhoslepih ne spregledajo, je poslance pozval tudi predsednik združenja Dlan Janko Plesec. "Naše roke so naše oči in naša ušesa," je dejal in podaril, da gluhoslepim njihov jezik pomeni vse.
Dopolnitev ustave
Upanje, da bo DZ dopolnil ustavo, je izrazil tudi predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič, ki je ob tem pojasnil, da bi bila Slovenija po Avstriji, Finski, Madžarski in Portugalski peta država EU-ja, ki bi to storila. Omenjena zveza je bila sicer tudi pobudnica vpisa znakovnega jezika v ustavo, predlog pa je leta 2019 vložila prejšnja vlada. Predlog dopolnitve ustave ima tudi podporo aktualne vlade. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveta Uršiča, ki je bil nekaj časa tudi član strokovne skupine, je v predlogu strokovno utemeljeno, zakaj je takšna sprememba na mestu.
Podpora vseh poslanskih skupin
Potem ko so razčistili dileme glede madžarskega in italijanskega znakovnega jezika, so predlog za začetek postopka za dopolnitev ustave podprli v vseh poslanskih skupinah, nekatere je motilo le, da je dosedanji postopek trajal tako dolgo. Je pa predsednik DZ-ja Igor Zorčič zagotovil, da bodo poslanci o predlogu odločali kar se da hitro, morda že v prihodnjem mesecu.
S tem pa postopek dopolnitve ustave še ne bo končan, je spomnil predsednik ustavne komisije Dejan Židan. V prvi fazi namreč DZ le sklene, da se začne postopek za spremembo ustave, medtem ko o osnutku ustavnega zakona sprejme le stališča, ki naj jih ustavna komisija upošteva pri pripravi predloga ustavnega zakona. Tako se bo postopek vrnil na ustavno komisijo, ki bo v drugi fazi pripravila predlog ustavnega zakona, o njem pa bo nato glasoval DZ. V vseh fazah postopka je sicer potrebna dvotretjinska večina poslanskih glasov, a večjih težav pri tem ni pričakovati, saj so člani ustavne komisije predlog podprli soglasno. Po Židanovih besedah pričakujejo, da bi bila ustava dopolnjena do začetka predsedovanja Slovenije Svetu EU-ju.
Osnutek ustavnega zakona sicer predvideva dopolnitev ustave z 62.a členom, ki bi se glasil: "Zagotovljena sta svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi italijanščina ali madžarščina, je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika. Uporabo teh jezikov in položaj njihovih uporabnikov ureja zakon. Svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon."
