DZ je odpravil omejitev tako aktivne kot pasivne volilne pravice osebam, ki so zaradi intelektualnih in psihosocialnih ovir postavljene pod skrbništvo. Nova ureditev bo veljala že na letošnjih volitvah v Evropski parlament.
Novelo zakona je v zakonodajni postopek vložila koalicija. Z njo želijo vrniti aktivno in pasivno volilno pravico, ki državljanom omogoča voliti in biti izvoljen, približno 3500 osebam z intelektualnimi in psihosocialnimi ovirami. Ureja se tudi možnost pomočnika, ki si ga lahko vsak izbere sam, pogoj je le, da je pomočnik polnoleten. Gre za pomočnika, ki volivcu pomaga izraziti njegovo voljo.
Razprava v DZ
Kot je na današnji seji v imenu predlagateljev pojasnila Tereza Novak (Gibanje Svoboda), se z novelo vračamo k osnovnemu določilu slovenske ustave, predvsem pa gre za dejanje izkaza spoštovanja dostojanstva vsem odraslim osebam v Sloveniji, ki jim je s trenutno ureditvijo volilna pravica odvzeta. "Če bomo danes novelo potrdili, bomo lahko na to tudi upravičeno vsi skupaj ponosni in to bo tudi pomenilo, da bodo naslednje volitve v Sloveniji zares volitve vseh odraslih oseb," je poudarila pred današnjim glasovanjem.
Predlog je dobil soglasno podporo vseh poslanskih skupin. "Menim, da bomo s sprejetjem novele naredili velik korak v smislu državnosti, v smislu varstva demokracije, netolerance diskriminacije, spoštovanja vseh in vsakogar ter v smislu približevanja čim bolj vključujoči družbi," je v imenu poslanske skupine Svoboda dejala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. S sprejemom novele se Slovenija po njenih besedah pridružuje naprednim evropskim državam.
V SD po besedah poslanca Predraga Bakovića zakonsko novelo razumejo kot krepitev dostopnosti volilnega procesa ter krepitev državljanske pravice voliti in biti voljen, v tem kontekstu pa tudi krepitev demokratičnosti Slovenije in njene politične kulture. Ob pomislekih glede morebitnih zlorab pa v SD ocenjujejo, da preprečitev morebitnih zlorab kot razlog, da se tega zakona ne podpre, ne odtehta namer zakona, je dodal.
Tudi v Levici predlog podpirajo. Kot je poudarila Nataša Sukič, naj bi bila po ustavi volilna pravica splošna in enaka, a v praksi žal ni tako. Ureditev, po kateri bila volilna pravica osebam, ki so postavljene pod skrbništvom, po njenih besedah diskriminatorna, dotika se najranljivejših v naši družbi in je v neskladju s konvencijo o pravicah oseb z invalidnostjo.
Novela je naletela na podporo tudi v opoziciji. "Volitve so oziroma bi morale biti praznik demokracije in ni razloga, da ta praznik ne velja za vse," je poudarila poslanka SDS Anja Bah Žibert. Pomisleki, da lahko pride do zlorab, je treba po njenih besedah sicer jemati z vso odgovornostjo, "ne sme pa to biti razlog, da to pravico onemogočamo". Spomnila je tudi, da je predlog v osnovi pripravil državni svet, koalicija pa ga je povzela.
Tudi v NSi menijo, da bo zakonodajna sprememba pripomogla k višji stopnji demokracije. Vida Čadonič Špelič je sicer ob tem opozorila na pomisleke zakonodajno-pravne službe DZ, da osebe, ki jim je bila aktivna volilna pravica odvzeta, morda volilne pravice ne bodo mogle izvrševati, saj je sposobnost samostojnega oblikovanja volilne volje nujna predpostavka za izvrševanje volilne pravice. Kot je dodala, bodo torej imeli pomočniki res veliko odgovornost, da bodo zaznali resnično voljo teh oseb.
Volilna pravica ni kaprica
Pred današnjim glasovanjem so na pomen volilne pravice za vse pred DZ opozorili tudi v Zvezi Sonček, Zavodu Risa in Društvu za kulturo inkluzije. Predstavnik Zveze Sonček Iztok Suhadolnik je poudaril, da so v zvezi že vrsto let opažali povečevanje števila oseb, ki so izgubile volilno pravico, ki pa je temeljna človekova pravica. O tem smo pisali v članku Osebe pod skrbništvom danes do volilne pravice?