Zastopnika hrvaškega podjetja Nitesco Impleo sta po podatkih policije slovenske vlagatelje obrala za okoli 200 tisoč evrov. Medtem, ko čakamo na odločitev sodišča o sodnem pregonu osumljencev, pa se na tržišču že pojavljajo novi finančni produkti, ki spominjajo na piramidne sheme. O tem, kako prepoznati finančno prevaro, kaj lahko storimo, če smo nasedli nerealnim obljubam o visokih donosih, pa tudi o tem, kako uspešna je pri pregonu tovrstnih goljufij policija, v oddaji Koda, ki jo lahko spremljate tudi v slovenskem znakovnem jeziku.
Čeprav so znaki, da gre za nečedne posle, pogosto zelo očitni in že desetletja tudi zelo podobni, Slovenci še vedno radi nasedamo praznim obljubam o sumljivo visokih donosih. Med novejšimi je primer hrvaškega podjetja Nitesco Impleo, ki je med leti 2012 in 2015 novačilo investitorje na Hrvaškem in v Sloveniji in jim obljubljalo visoke obresti za njihove depozite. Namesto, da bi vložena sredstva oplemenitili, pa so ostali praznih rok. Eden od ogoljufanih vlagateljev je za Kodo povedal, da mu je znanec leta 2012 predstavil ponudbo hrvaškega podjetja Nitesco Impleo, ki je investitorjem ponujalo 4-odstotne obresti za njihove depozite v neki švicarski banki. »Takrat je bila v nekaterih državah v Evropi precejšnja kriza, predvsem Grčija je bila pred bankrotom, na Portugalskem je bila kriza, na Islandiji. Njihova zgodba je bila, da vložena sredstva posojajo naprej različnim bankam v teh državah, da lahko nemoteno delujejo, sicer bodo države šle v bankrot. Ker švicarske banke nimajo dovolj svojih sredstev, rabijo različne vlagatelje in njihova sredstva obrestujejo 4 odstotno,« je povedal sogovornik, ki je, preden je vložil svoj denar, obiskal pisarno Nitesca v Ljubljani.
Po enajstih mesecih se je hiša iz kart začela rušiti
»Pisarna je bila vsa v marmorju, direktor, ki se je predstavil kot Denis, je bil ves v zlatu, v kravati, zraven pa je bil sin sodelavke, prav tako lepo urejen in ta dva sta me sprejela.« Potem, ko sta mu zagotovila, da za vložke jamči švicarska centralna banka, je podpisal pogodbo in vložil 15 tisoč evrov. »Po podpisu pogodbe sem dobil uporabniško ime in geslo, kjer sem na strani te švicarske banke lahko dnevno spremljal, kaj se z denarjem dogaja. Kakšen je vložek, kakšne so obresti, prav tako so me vsakega 28. v mesecu kontaktirali iz Zagreba in so me vprašali, kaj želim s tekočimi obrestmi,« je še pojasnil ogoljufani vlagatelj. Enajst mesecev so sredstva - vsaj na papirju - naraščala, nato se je začela palača iz kart rušiti. »Kar naenkrat so izginile vse internetne strani, dostop do vpogleda v sredstva in pa tudi na telefonske klice se niso več odzivali.« Zadnja elektronska sporočila podjetja Nitesco Impleo so vlagatelji prejeli leta 2015. Že prej so obnemeli telefoni, pisarni v Ljubljani in v Zagrebu sta bili izpraznjeni. Več vlagateljev je prevarante nato prijavilo policiji.
Leta 1991 je okoli 100 tisoč Slovencev vložilo svoj denar v Catch the cash
Slovenci precej lahkomiselno nasedamo goljufom, ki so polni obljub o visokih donosih: Catch the Cash, Zdenex, Finanzas Forex, One coin. Sumljivim finančnim shemam ni videti konca, naivnim vlagateljem pa tudi ne. Leta 1991 je okoli 100 tisoč Slovencev vložilo svoj denar v Catch the cash. »Spremeniti je treba kazensko zakonodajo, določiti nov člen, ki bo že v temelju prepovedal razne finančne inženiringe,« je takrat opozarjal Jaka Demšar iz Društva kriminalistov Slovenije. A goljufi so vedno korak pred organi pregona, človeški pohlep pa brezmejen. Tako je v času krize več kot 10 tisoč Slovencev zagrizlo v Finanzaz Forex. Eno izmed največjih denarnih verig oziroma ponzijevih shem v Sloveniji je osnoval Nello Marconi. Vanjo je skoraj 1000 vlagateljev vložilo več kot 20 milijonov evrov, večina pa je izgubila celotno premoženje.Marconi zdaj služi 12 letno zaporno kazen, obsojen je bil leta 2013, kam je izginil denar, pa ni znano. Ustanovitelj največjih piramidnih shem v Slovenijije sicer konec avgusta spet sedel na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča. Tokrat se zagovarja zaradi očitka, da naj bi 37 oškodovancev ogoljufal za 2,1 milijona evra. Sojenje se nadaljuje 13. novembra, obtoženi pa trdi, da bi poskrbel za vračilo denarja, če ne bi bil v zaporu.
Lažne kriptovalute
V zadnjih letih se pojavljajo goljufije z lažnimi kriptovalutami, ena takšnih je OneCoin. Podjetje je obljubljalo velik donos ob minimalnem tveganju, toda preiskovalci trdijo, da gre za piramidno shemo. Prvi mož OneCoina Konstantin Ignatov je zaradi suma spletne finančne goljufije že več mesecev za zapahi v Združenih državah Amerike, sojenje še poteka, sodnik pa je zavrnil možnost, da bi se Ingatov branil s prostosti. Verjetno tudi zato, ker policija po vsem svetu že od leta 2017 neuspešno išče ustanoviteljico podjetja, Konstantinovo sestro Rujo Ignatovo. Zasebni detektiv, ki je več let preiskoval mrežo OneCoin, je prepričan, da bo denar, ki sta ga obtožena izmamila od žrtev, težko izslediti. Enako težko bo izslediti denar iz še ene finančne prevare, v katero naj bi po vsem svetu investiralo več kot 600 tisoč ljudi, med njimi tudi več sto Slovencev. Pred uslugami svetovalne družbe Five Winds Asset Management, ki strankam ponujajo investicijske pakete, zadnja tri leta svarijo finančni regulatorji v Belgiji, Nemčiji, Švici in Italiji. Obljube o višini donosov so nerealne, podatki o lastniku podjetja neznani, zdi pa se, da za prevaro stoji kriminalna združba iz Rusije, so zapisali.
Več v oddaji Koda
Finančne prevare se ne dogajajo le v Ameriki, dogajajo se tudi pri nas. Kako jih prepoznati? Zakaj se vedno znova številni Slovenci ujamejo v past? Zakaj številni oškodovanci goljufov nikoli ne prijavijo policiji? Kakšna kazen je zagrožena goljufom? Kdo in kako bi se moral odzvati ob prvem sumu, da gre za finančno goljufijo? Odgovore boste dobili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes , 5. novembra ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom. Vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.
V.P.
