Nevrodegenerativno bolezen multiplo sklerozo, ki je ni mogoče pozdraviti in ki jo ima približno 2,8 milijona ljudi na svetu, zelo verjetno povzroča okužba z virusom Epstein-Barr, so ugotovili znanstveniki z ameriške univerze Harvard.
Profesor epidemiologije in prehrane na Harvardu ter glavni avtor študije dr. Alberto Ascherio je za portal Dostopno povedal, da gre za spremembo paradigme: "Na multiplo sklerozo ne bi smeli več gledati kot na "avtoimunsko bolezen neznanega izvora", temveč kot na redek zaplet okužbe z virusom Epstein-Barr (EBV)."
Vodja Centra za multiplo sklerozo pri UKC Ljubljana dr. Gregor Brecl Jakob pravi, da se multipla skleroza najpogosteje pojavi med 20. in 40. letom, med obolelimi pa je dve tretjini žensk in tretjina moških.
"Praktično ne poznamo bolnika z MS, ki predhodno ne bil v stiku z EBV"
Multipla skleroza je kronična avtoimunska vnetna bolezen. Uničuje ovojnice živčnih vlaken, ki ščitijo nevrone v možganih in hrbtenjači. Bolezen povzroča težave z vidom, ravnotežjem in gibljivostjo. Virus Epstein-Barr je virus herpesa, ki lahko povzroči nalezljivo mononukleozo in ostane v gostitelju vse življenje.
Dr. Alberto Ascherio pravi, da je hipotezo o vzročni povezavi med EBV in multiplo sklerozo "nakazala podobnost v epidemiologiji infekcijske mononukleoze in multiple skleroze". Raziskava, ki je vključevala več kot 10 milijonov mladih odraslih, ki so v 20-letnem obdobju služili v ameriški vojski, je uspela "prvič dolgoročno spremljati veliko populacijo mladih odraslih, negativnih na EBV, in dokazati, da je tveganje za multiplo sklerozo pri tej populaciji praktično nič, dokler se ne okužijo z EBV. Po okužbi z EBV se njihovo tveganje poveča za več kot 30-krat. Nasprotno pa ni bila ugotovljena povezava med podobno prenosljivim virusom citomegalovirusom (CMV) in multiplo sklerozo. Noben drug virus ni povzročil diferencialnih odzivov protiteles kontrolnih skupinah in primerih multiple skleroze."
Dr. Brecl Jakob je ob raziskavi, ki je potekala pod vodstvom dr. Ascheria s Harvarda, za Dostopno odgovoril, da gre za nadgradnjo informacij, ki so bile znane že pred objavo te raziskave: "Tako že dolgo vemo, da se odstotek bolnikov z multiplo sklerozo, ki so bili v preteklosti v stiku z virusom EBV, giblje blizu 100 %. Torej praktično ne poznamo bolnika, ki predhodno ne bil v stiku z virusom. Po drugi strani pride v stik z virusom približno 95 % splošne populacije. To je seveda statistično pomembno različno, manj pa trenutno uporabno v vsakdanji klinični praksi."
"Razumevanje vzroka bolezni pa je mnogokrat kritični korak do preprečevanja in zdravljenja bolezni"
Odprto pa obstaja vprašanje, ali bo raziskava pripomogla pri novih načinih zdravljanja. Po Ascheriu je ključno vprašanje, ali bo osredotočenje na EBV imelo za posledico boljše zdravljenje multiple skleroze: "sodelujemo s kliničnimi raziskovalci, da bi na to vprašanje odgovorili karseda smiselno, prav razumevanje vzroka bolezni pa je mnogokrat kritični korak do preprečevanja in zdravljenja bolezni."
Brecl Jakob dodaja: "Omenjena raziskava je s pregledom vzorcev krvi, ki jih redno jemljejo mladim vključenim ameriško vojsko ter jih shranjujejo, pokazala, da se multipla skleroza nikoli ne razvije pred okužbo z EBV. V tej raziskavi se je okužba zgodila v povprečju več kot 7 let pred pričetkom prvih simptomov multiple skleroze. Trenutno to bistveno ne spreminja obravnave naših bolnikov, so pa ti podatki pomembno dodatno utemeljili razvoj terapevtskih možnosti v povezavi z EBV virusom. Tudi zaradi nekaterih drugih bolezni, ki jih povzroča EBV, se zdi kljub zelo razširjeni prisotnosti virusa v populaciji morebitno cepljenje proti okužbi EBV sedaj še nekoliko bolj smiselno, saj bi morda takšno cepljenje lahko preprečilo razvoj multiple skleroze ali drugih z EBV povezanih bolezni. Druga možnost je spreminjanje poteka bolezni z zdravili (virostatiki), ki uničevali EBV virus v B-limfocitih. Tretja možnost, sicer trenutno le na nivoju ideje, pa je usmerjeno zdravljenje z biološkimi zdravili (protitelesi), ki bi napadali le B-limfocite, okužene z EBV. O morebitni učinkovitosti vseh teh morebitnih novih terapevtskih možnosti je sicer še precej prezgodaj sklepati, saj so potrebne zelo dolgotrajne in zahtevne raziskave, ki bi potrdile učinkovitost tovrstnih pristopov pri preprečevanju pojava ali zdravljenju multiple skleroze."
"Razvoj zdravstvenega sistema v Sloveniji ne sledi razvoju terapevtskih možnosti"
Dr. Gregor Brecl Jakob je lansko leto prevzel vodenje Centra za multiplo sklerozo pri UKC Ljubljana. V dvajsetih letih se je po njegovih besedah zgodil izjemen napredek: "Leta 2000 je bilo zdravljenih bolnikov le okoli 400, kar kaže na izjemen napredek na področju zdravljenja. Ti podatki nas torej, kar se tiče zdravljenja multiple skleroze, uvrščajo ob bok najbolj razvitih držav v Evropi. Dostopnost zdravil za multiplo sklerozo je v Sloveniji dobra, saj imamo na voljo praktično vsa zdravila, ki jih uporabljajo drugod."
Poudarja pa tudi: "Kljub vsemu pa razvoj zdravstvenega sistema ne sledi razvoju terapevtskih možnosti. Leta 2000 so se v našem centru z multiplo sklerozo poglobljeno ukvarjale/-i 4 nevrologinje/nevrologi. Danes se realno poglobljeno z multiplo sklerozo ukvarjamo tri/-je nevrologinje/-i. Podobno stanje je na nivoju ostalih profilov, ki so tudi zelo pomembni pri obravnavi bolnikov z multiplo sklerozo, torej medicinske sestre, psihologi, fizioterapevti, delovni terapevti, tako da je glavni srednjeročni cilj zagotoviti našim bolnikom celostno obravnavo, kot jo imajo tudi v razvitem svetu preko krepitve kadrovske zasedbe. S tem se bodo vzpostavili pogoji za širjenje tako pedagoške kot tudi raziskovalne dejavnosti, kjer bi si želeli dosedanje aktivnosti, torej akademsko raziskovalno delo, klinične raziskave novih zdravil, še okrepiti."
