Glavni vir okoljskega hrupa je cestni promet, ki povzroča motnje spanja, srčno-žilne bolezni, vpliva na duševno zdravje ter resno ogroža razvoj otrok. Strokovnjaki, ki so sodelovali na posvetu, so poudarili, da je treba prostore za otroke in starejše umeščati v okolja, ki niso obremenjena s čezmernim hrupom.
Promet kot glavni povzročitelj hrupa
Raziskave potrjujejo povezavo med dolgotrajno izpostavljenostjo hrupu in številnimi bolezenskimi stanji. Po ocenah Evropske agencije za okolje je kar vsak peti prebivalec Evropske unije izpostavljen škodljivim ravnem okoljskega hrupa, pri čemer cestni promet predstavlja največji vir tovrstnega onesnaženja.
Udeležence dogodka sta uvodoma nagovorila Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, in prim. prof. dr. Ivan Eržen, dr. med., spec., strokovni direktor NIJZ (Nacionalnega inštituta za javno zdravje). Oba sta opozorila na resnost škodljivih učinkov hrupa na zdravje ter izpostavila potrebo po posebni skrbi za otroke in druge ranljive skupine. Stanovanjske soseske, vrtci, šole, dijaški domovi in domovi za starejše naj se načrtujejo v območjih, kjer je izpostavljenost hrupu čim manjša.
Velika zdravstvena tveganja
Dr. Eulalia Peris iz Evropske agencije za okolje je preko videopovezave predstavila podatke o zdravstvenih tveganjih prebivalcev, ki živijo ob prometnih cestah. Med najpogostejšimi posledicami dolgotrajne izpostavljenosti hrupu je izpostavila debelost, sladkorno bolezen, kap, bolezni srca, kognitivne motnje ter težave z duševnim zdravjem. Poudarila je, da je bila po raziskavi iz leta 2017 izpostavljenost prometnemu hrupu v Evropski uniji povezana z skoraj devet tisoč prezgodnjimi smrtnimi primeri.
Svoje ugotovitve iz raziskave človeških odzivov in dolgoročnih zdravstvenih vplivov zvoka je predstavila tudi dr. Kerstin Persson Waye, profesorica okoljske medicine na Šoli za javno zdravje in skupnostno medicino Univerze v Göteborgu na Švedskem. Poudarila je, da so na škodljive vplive hrupa najbolj občutljivi otroci in mladostniki, ki se še razvijajo in rastejo. Izpostavljenost hrupu v otroštvu ima velik vpliv na nevrološki razvoj, rast, jezikovne sposobnosti, spanec, sluh, vedenje, učenje in dolgoročno zdravje. Poudarila je tudi, da se naložbe v podporno okolje najmlajših v družbi sčasoma bolj obrestujejo kot spremembe, namenjene starejši populaciji.
Kako ustvariti tišje okolje?
Na okrogli mizi z naslovom Preslišani hrup so strokovnjaki s področij gradbeništva, akustike in prostorskega načrtovanja poudarili nujnost boljšega upravljanja prostora v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije in priporočili Evropske komisije. Razprava se je osredotočila na trajnostni promet v urbanih okoljih, zaščito ranljivih skupin ter vključevanje zdravstvenih vidikov v prostorsko načrtovanje.
Ob zaključku je dr. Sonja Jeram z NIJZ opozorila, da ne smemo pozabiti na kakovost pestrosti okolja vključno z dostopnimi, zelenimi in mirnimi površinami v urbanih okoljih. "Ni največji problem, če je en dogodek glasen, težava je, ko je hrup stalno prisoten," je še dodala.