V ozadju deli evropske zastave, v ospredju silhuete štirih moških. Foto: BoBo
V ozadju deli evropske zastave, v ospredju silhuete štirih moških. Foto: BoBo

Ob tem so obljubili, da bodo spoštovali načelo nič o invalidih brez invalidov, ki v EU predstavljajo približno 15 odstotkov prebivalstva.

Predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) Mateja Toman je spomnila na nedavno sprejeto novelo zakona o volitvah v DZ, ki osebam pod skrbništvom vrača pasivno in aktivno volilno pravico in velja že za bližajoče se evropske volitve. Vendar je treba po njenem opozorilu zagotoviti tudi možnost dejanskega sodelovanja na volitvah vključno z dostopnostjo volilnih gradiv. Spletne strani evropskih političnih strank pa so za invalide nedostopne, je bila kritična.

Po besedah predstavnika NSIOS v upravnem odboru Evropskega invalidskega foruma (EDF) Boruta Severja mora Evropski parlament (EP) prispevati k temu, da se upošteva mnenje ljudi. Kot meni, je treba težavam invalidov nameniti posebno pozornost, saj so pomembna družbena manjšina. V Evropi jih je namreč več kot 100 milijonov.

Mateja Toman, predsednica NSIOS. Foto: Osebni arhiv
Mateja Toman, predsednica NSIOS. Foto: Osebni arhiv

Kandidati za evropske poslance o problematiki invalidov

Kandidat Svobode Jure Leben vidi vprašanja, ki jih odpirajo invalidi, kot vprašanja, ki so povezana z zagotavljanjem normalnega življenja v družbi. Zagotovil je, da Svoboda naslavlja ta vprašanja. Bila je tudi nosilka omenjene novele zakona o volitvah v DZ, je spomnil.

V SDS so zaznali, da je bilo v Sloveniji od leta 2011 ukinjenih 400 volišč, ker niso bila dostopna za invalide, je povedala kandidatka SDS Alenka Forte. Glede na to so po njenih besedah dali pobudo, da se ta volišča vrnejo, pri čemer pa morajo biti dostopna.

Parlamentarne stranke v Sloveniji, zlasti večje, so imele do zdaj veliko možnosti, da bi omogočile dostopno volilno gradivo, pa tega niso storile, je bil nezadovoljen kandidat stranke Vesna Uroš Macerl. Medtem so to v Vesni po njegovih navedbah storili. Prav tako so se lani pridružili kampanji za odpravo odvzema volilne pravice za osebe z invalidnostjo Volilna pravica ni kaprica.

Kandidat SD Matjaž Nemec se do svojega 20. leta starosti ni zavedal invalidske problematike. Ko pa se je ponesrečil njegov prijatelj športnik in postal invalid, je začel sodelovati pri organizaciji dobrodelnih dogodkov. Kot aktualni evropski poslanec je Nemec (S&D/SD) tako kot njegov kolega v EP Milan Brglez tudi član medskupine za invalidnost v EP. Medskupine so forumi, ki omogočajo neuradno izmenjavo mnenj o določenih zadevah med različnimi političnimi skupinami.

Kandidat NSi Janez Cigler Kralj je prepričan, da dejanja NSi pričajo o tem, koliko jim pomeni konvencija o pravicah invalidov. Tako so bili denimo dejavni pri sprejemanju zakona o osebni asistenci, ki je invalidom omogočil integracijo. Slovenija je lahko po njegovi oceni s tem zakonom zgled marsikateri državi članici.

Kandidatka na skupni listi Dobre države in DeSUS Doroteja Novak Gosarič je kot farmacevtka delala v Lekarni Soča v Ljubljani, kjer je imela dnevno stik z invalidi. Po zgledu te lekarne, ki je edina specializirana za medicinske pripomočke v Sloveniji, bi morala imeti tovrstno lekarno vsaka regija, je menila.

Ob obravnavi invalidske kartice ugodnosti, zaradi katere je Slovenija postala primer dobre prakse, je kandidat SD Milan Brglez dejal, da je prvi korak storjen, vsi naslednji pa bodo lažji. Strinjal se je z NSIOS, ki kot pomanjkljivost vidi, da kartica ne omogoča upoštevanja socialnih pravic v drugi članici. A bo treba vztrajati, je spodbudil.

Kandidatka Levice Nataša Sukič je prav tako menila, da je treba izenačiti ugodnosti in pravice na podlagi kartice na vseevropski ravni. Po njenih ugotovitvah EU ni našla odgovora na marsikatero vprašanje, pri čemer pa se mora zavedati, da varno socialno državo potrebujemo. V tem okviru je treba omogočiti, da bo kartica imetniku v drugih članicah zagotavljala tudi denimo študij.

Ob opozorilih, da internetne strani evropskih političnih strank niso dostopne, kandidatka stranke Resni.ca Sabina Senčar kot težavo dodatno opaža soočanja na osrednjih medijih, ki vsebino sicer prilagajajo ljudem z oviranostmi. Vendar se teme, ki bi se nanašale nanje, na teh soočenjih ne izpostavljajo.

Kandidatka stranke Nič od tega Tjaša Zorc Rupnik pa je prepričana, da invalidi niso tisti, ki imajo določene omejitve in oviranosti. Pač pa so po njenem mnenju invalidi tisti, ki ne vidijo in ne razumejo težav, s katerimi se srečujejo ljudje z oviranostmi.