Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) navaja, da je na svetu okoli 285 milijonov ljudi s hujšimi okvarami vida, od tega 39 milijonov slepih in 246 milijonov slabovidnih. . Med njimi pa je tudi kar 19 milijonov slepih in slabovidnih otrok. Približno 90 odstotkov slabovidnega prebivalstva živi v državah v razvoju, kar 82 odstotkov slepih pa je starih 50 let ali več. Zaradi demografskih sprememb in staranja prebivalstva se pričakuje, da bo število okvar vida naraščalo vse do leta 2020. V Svetovni zdravstveni organizaciji ocenjujejo, da je mogoče z ustreznimi preventivnimi ukrepi preprečiti 80 odstotkov vseh okvar vida.
Vzroki za izgubo vida so različni. V zahodnem svetu so najbolj pogosti: siva mrena, starostna degeneracija rumene pege, glavkom in diabetična retinopatija kot eden od možnih zapletov sladkorne bolezni.
Diabetična retinopatija pomeni okvaro žil mrežnice, ki bodisi puščajo, bodisi se zamašijo. Pri napredovani obliki se tvorijo nove žile na mrežnici, ki so krhke in krvavijo. V zgodnji fazi diabetična retinopatija ne dela večjih težav, v napredovani obliki pa se kaže z zamegljenim vidom, nenadno izgubo vida ali različnimi motnjami.
Mednarodna zveza slepih je drugi četrtek v mesecu razglasila za Svetovni dan vida, leta 1970 pa je 15. oktober razglasila za Mednarodni dan bele palice.
Bela palica je pripomoček, ki simbolizira osebno neodvisnost slepe ali slabovidne osebe in je hkrati opozorilo drugim, da njen uporabnik ne vidi in ima zato posebne potrebe in pravice.
V Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije stremijo k temu, da bi imeli vsi slepi in slabovidni enake možnosti za samostojno in družbeno koristno življenje. Slepi in slabovidni si prizadevajo za ozaveščanje družbenega okolja o njihovih potrebah in posebnih pogojih, ki jih potrebujejo za delo in udejstvovanje na vseh področjih njihovega življenja in prav bela palica je simbol njihove neodvisnosti in avtonomnosti.
Bela palica je danes povsod po svetu priznana kot pripomoček, ki slepim ne pomaga zgolj pri orientaciji, temveč jim zagotavlja tudi varno hojo. Je pripomoček za prepoznavanje in zaznavanje ključnih predmetov v okolju, ovir, strukture tal, vzpetin ipd. Obenem simbolizira tudi osebno neodvisnost slepega ali slabovidnega.
Tako je v poslanici ZDSSS ob mednarodnem dnevu bele palice zapisal tudi ddr. Evgen Bavčar:
»Dandanes ima bela palica vlogo v zaznavanju ovir, v dajanju večje gotovosti pri hoji slepih in obenem signalizira ljudi, ki jim je bila odvzeta svoboda gledanja. Bela palica omogoča slepim, da ne gledajo zgolj z rokami od blizu, ampak malo dlje.«
Bela palica
Zgodovino bele palice gospod Bavčar opisuje takole: »Na belo palico je najprej pomislila Madame Guilly d'Herbemont v Parizu, ko je videla, kako so slepi ogroženi ob vedno večjem prometu. O tem je pisala 20. novembra 1930 in takrat je bil šef ariške policije navdušen nad zamislijo in tako so že februarja 1931 razdelili prvih 150 palic med slepe. Bela palica je imela vlogo opozarjanja na slepe, ne pa še podaljšane vloge podaljšane roke v spoznavanju ovir. To funkcijo je dodal beli palici ameriški okulist dr. Hoover in predstavil daljše palice leta 1959. V Francijo so prišle take palice leta 1967.« Leta 1973 pa jih je gospod Bavčar pretihotapil tudi v Slovenijo.
Izum bele palice si lasti tudi glasbenik James Briggs, ki naj bi vid izgubil leta 1920 v prometni nesreči in začel zatem pri hoji uporabljati palico za lažjo orientacijo in tudi večjo varnost.
Obstaja več vrst bele palice, toda klasična je dolga bela palice, ki sega uporabniku do prsnice. Včasih so bile lesene, zdaj pa so večinoma iz umetnih materialov in tudi zložljive. V zadnjem času so vedno bolj priljubljene tudi ultrazvočne palice, ki uporabniku z vibriranjem sporočajo oddaljenost od določene ovire. Bližje, kot je oseba ovira, hitrejše je vibriranje. Toda ddr. Bavčar v poslanici opozarja, da so te palice zelo drage in si jih številni uporabniki ne morejo privoščiti.
