27. aprila 2022 obeležujemo Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu, ki vsako leto poteka zadnjo sredo v mesecu aprilu. Svetovna zdravstvena organizacija letos poudarja, da ima okoljski hrup na zdravje ljudi večji vpliv kot smo ocenjevali do sedaj. Zato pri NIJZ pozivajo na previdnost in premišljene posege, ko v prostor umeščamo nove vire hrupa.
Toplotne črpalke so v zadnjem času eden od virov hrupa
Pri NIJZ pravijo, da jih zaradi toplotnih črpalk veliko prebivalcev prosi za pomoč pri reševanju težav. Pravijo: "Prebivalci omenjajo hrup nizkih frekvenc, ki je še posebej moteč v nočnem času. Problem nizkofrekvenčnega hrupa je, da ga ovire v okolju ne zaustavijo tako uspešno kot zaustavijo hrup visokih frekvenc. Zaprta okna in stene torej niso zadostna zaščita, da bi hrup ne povzročal motenj, čeprav ima sorazmerno nizko raven oziroma glasnost. Stalna izpostavljenost temu hrupu povzroča vznemirjenost, motnje spanja dolgoročno pa posledice v delovanju srca in ožilja."
Dodajajo: "Primerna postavitev vira hrupa v okolje zahteva predvsem primerno oddaljenost od občutljivih območij (stanovanja, vrtci, šole, bolnice …). Zaščitni ukrepi, ki zmanjšujejo širjenje hrupa v okolju, so prav tako pomembni, a v primeru nizkofrekvenčnega hrupa manj učinkoviti.
Pritožbe ljudi zaradi hrupa v okolju moramo obravnavati z veliko pozornostjo in razmislekom, kako hrup pri viru, ki je moteč, lahko učinkovito zmanjšamo. Rešitve so vedno možne."
Onesnaževanje s hrupom predstavlja v Evropi veliko skrb za zdravje okolja. Okoljski hrup prihaja iz različnih virov in je prisoten povsod, ne le v najbolj obremenjenih mestnih okoljih, temveč vedno bolj tudi v okolju, ki je bilo še nedavna naravno okolje.
Pretiran hrup resno škoduje zdravju ljudi
Ovira vsakodnevne dejavnosti prebivalcev v domačem okolju in med prostočasnimi aktivnostmi. Delavce moti na delovnem mestu in otroke v vrtcih in šolah. Hrup lahko moti spanje, povzroča vznemirjenost, vpliva na naše počutje, vedenje in zmožnost delovanja pri raznih aktivnostih. Dolgoročno hrup vpliva na bolezni srca in ožilja. Samo hrup prometa je škodljiv za zdravje skoraj vsake tretje osebe v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije. Vsak peti Evropejec je ponoči redno izpostavljen hrupu, ki lahko močno škoduje zdravju. Dokaze o vplivih hrupa na zdravje ljudi Svetovna zdravstvena organizacija uporablja za prepoznavanje potreb ranljivih skupin ter za nudenje tehničnih in političnih smernic za varovanje zdravja.
Ozaveščevalna kampanja o posledicah dolgotrajne izpostavljenosti hrupu
Da bi spodbudili zavedanje o pomembnosti sluha in o dejstvu, da so okvare sluha nepopravljive, so pri reprezentativni invalidski organizaciji za osebe z izgubo sluha Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije izvedli ozaveščevalno kampanjo o posledicah dolgotrajne izpostavljenosti hrupu pri 85 decibelih, ki lahko povzroči okvaro sluha, slabo počutje ali tinitus. Zaradi tega nadležnega zvoka, ki nikoli ne utihne, v Sloveniji trpi okrog 160 tisoč posameznikov različnih poklicev in starosti.
"Komu zvoni? Meni zvoni. V ušesih. Tinitus. Zaradi tega ne umreš, je pa zlasti pred spanjem zoprno in moteče. Edino, kar obžalujem, je to, da tišine ne bom več slišal, tistega, ko gredo nekateri na dopust ali pa vsaj za nekaj ur in slišijo tišino. Tega privilegija ne bom več imel." To so besede predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki ima tinitus. To je zvok v glavi posameznika, ki ga v okolici ni in ga drugi ne slišijo. Zdravniško pomoč zaradi teh simptomov pri nas poišče okrog 160 tisoč ljudi različni poklicev in starosti. Po različnih študijah je prisoten pri 5–30 odstotkih odraslega prebivalstva. Lahko ga imajo tudi otroci nekje v 15–50 odstotkih.
Pri ZDGNS pravijo: "Posamezniki ga zaznavajo subjektivno. Nekaterim piska v ušesih, spet drugi slišijo šumenje, mrmranje, zvonjenje, čričke ali celo melodijo, ki je v okolici ni. Do tinitusa pride iz različnih vzrokov. Lahko zaradi bolezni, ki vplivajo na drobno ožilje in na drobno živčevje, kot so arteroskleroza, neurejen krvni sladkor, neurejen pritisk. Od zunanjih dejavnikov pa so to poki ali dlje časa trajajoč hrup na delovnih mestih, ki traja več kot osem ur nad 85 decibelov."
Strokovnjaki pri postavitvi diagnoze najprej izključijo možnost zaznave zvoka, ki je posledica nekega dogajanja, stanja v človekovem telesu, saj ta zvok lahko povzroči oviran pretok v vratnih žilah, morda povečan pretok v povečani ščitnici, morda težave s čeljustnim sklepom, težave z Evstahijevo cevjo ali težave v vratni hrbtenici. Seveda so možni tudi drugi vzroki, ki jih diagnosticirajo specialisti otorinolaringologije. Izr. prof. dr. Saba Battelino, dr. med., spec. poudari, da šele ko izključimo te znake, lahko govorimo o kroničnem tinitusu, zvoku, ki nikoli ne utihne in ni prisoten v okolici. Ker je skrb za sluh premalo ozaveščena, so na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije pripravili kampanjo o ozaveščanju o nevarnostih izpostavljenosti hrupu in varovanju sluha.
Mag. Tina Grošelj, pobudnica kampanje, poudarja, da je v okolici vedno preveč decibelov: "Igrače so vedno glasnejše, dojenčkom se daje telefon v neposredno bližino. Preglasno je v šolah, vrtcih, prostočasnih dejavnostih, tudi odrasli poslušamo preglasno glasbo, skratka povsod so pretirani decibeli. Pravzaprav gre zato, da nam na koncu telo izstavi račun, davek, ki je lahko slušni aparat, izguba sluha, lahko pa je to tinitus."
Utrpijo ga lahko tudi otroci, predvsem pa mladi na različnih zabavah in ob poslušanju glasne glasbe. Približno šest odstotkov ljudi ima zaradi tinitusa težave in poiščejo zdravniško ali tudi psihološko pomoč. Kot najbolj učinkovita znanstvena terapija za težave s tinitusom se je izkazala klasična vedenjsko kognitivna terapija, ki poteka individualno ali skupinsko. Klinična psihologinja mag. Petra Bavčar razloži: "Vedenjsko kognitivni model pravzaprav govori o tem, da so misli, razlage veliko bolj pomembne kot sama situacija. In te misli in navade posledično povzročajo različen stres ali pa različen odziv. Se pravi, eni bodo zelo jezni, eni bodo zelo prestrašeni, eni bodo panični. Lahko bi rekla, da pacienti to doživljajo takole: Če rečejo, da je tinitus na začetku njihov največji sovražnik: ‘Tinitus mi je uničil življenje. S tinitusom ne bom nikoli več zadovoljen. Moje življenje je končano,’ je cilj terapije, da na koncu rečejo: ‘Jaz zmorem živeti s tinitusom. Tinitus je morebiti barometer mojega čustvenega stanja, ampak jaz sem opremljen s tehnikami, jaz vem in znam in zmorem.’"
Tako svoje doživljanje tinitusa vidi tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: "Predvsem pa mislim, da sem zelo hitro vzel na znanje nasvet, naj se s tem ne ukvarjam. Čim manj se bom ukvarjal z njim, tem manj bom vedel zanj in to je verjetno tudi najboljši nasvet." Pri ZDGNS zaključujejo: "Predvsem pa velja rek, da je preventiva vedno učinkovitejša od kurative, zato s svojim sluhom ravnajte skrbno in poskrbite za zdrav življenjski slog."
