V Sloveniji po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje slušni aparat uporablja 75.000 oseb, je na tiskovni konferenci povedal sekretar ZDGNS Matjaž Juhart. Poleg tega je še nekaj deset tisoč oseb, ki bi slušni aparat lahko ali celo morale nositi, vendar se temu zaradi različnih razlogov izogibajo. Juhart je opozoril tudi na dejstvo, da naglušnost človeka prizadene na različnih področjih življenja, predvsem tudi v družbenem smislu in dodal, da "človeka osami, povzroči hude duševne stiske, depresijo. Naglušni lahko postanejo odrinjeni tudi v lastni družini".
Čudežne rešitve sluha ne obstajajo
Okvare sluha nepopravljive, rešitev zanje je zgolj slušni aparat. Eden poglavitnih razlogov za okvaro je hrup, zato je v hrupnem okolju priporočena uporaba čepkov za ušesa, seveda pa tudi znižanje jakosti zvočnih naprav in več intervalov tišine, da se sluh spočije.
Naglušnost je pogosta poklicna bolezen
Predstojnica Inštituta za medicino dela in športa Metoda Dodič Fikfak je na tiskovni konferenci povedala, da je naglušnosti po svetu in tudi v Sloveniji najpogostejša poklicna bolezen, in opozorila na problem, da pri nas poklicnih bolezni ne odkrivamo. Izpostavila je pomanjkljivost obstoječega sistema, v katerem morajo delavca na pregled poslati delodajalci, ki pa tega seveda raje ne storijo. Delavci postanejo naglušni postopoma, zato se tudi sami ne odločijo za pogoste preglede. Dodala je, da bi si bilo treba prizadevati k ustvarjanju manj hrupnega delovnega okolja, v primeru, da to ni mogoče, pa bi delavci morali dobiti po meri narejene čepke. Le kvalitetni čepki namreč lahko ustrezno zaščitijo sluh.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije si zaradi teh razlogov prizadeva, da se naglušnost prizna kot poklicno bolezen.
Metoda Dodič Fikfak je opozorila tudi na glasnost okolja v šolah in vrtcih. Otroci, ko kričijo, ustvarjajo hrup od 90 do 100 decibelov, kar ogroža otroke in tudi učitelje ter vzgojitelje. Sprejemljiva intenziteta hrupa je namreč 80 decibelov.
Onesnaženost s hrupom je Svetovna zdravstvena organizacija postavila izjemno visoko, takoj za onesnaževanjem zraka. Ocenjuje, da bo do leta 2030 v Evropski uniji živelo 630 milijonov ljudi z okvaro sluha.
Skoraj 2,5 milijarde ljudi, okoli četrtina Zemljanov, bo glede na ocene do leta 2050 vsaj delno izgubila sluh, svari Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Že sedaj ima težave s sluhom 1,6 milijarde ljudi.
V prvem poročilu o sluhu so v WHO izpostavili, da bi lahko številne težave s sluhom preprečili. Te sicer nastopijo zaradi različnih razlogov, kot so vnetja, bolezni, prirojene napake, izpostavljenost hrupu in odločitve glede življenjskega sloga.
Predlagali so paket ukrepov, ki bi letno stali 1,33 dolarja na osebo. Na drugi strani se letno izgubi skoraj 1000 milijard dolarjev, ker se težav ne nagovarja primerno.
"Težave s sluhom, ki se jih ne zdravi, imajo ogromen vpliv na sposobnosti ljudi na področju komuniciranja, izobraževanja in dela," je opozoril generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.
Težave s sluhom v številkah
Trenutno ima na svetu vsak peti človek težave s sluhom, do leta 2050 pa bi pa delež lahko narasel na četrtino prebivalstva. Od 2,5 milijarde prizadetih bi imelo 700 milijonov ljudi tako hude slušne težave, da bi potrebovali neke vrste zdravljenje. Lani je bilo takih ljudi 430 milijonov. Okoli 1,1 milijarda mladih, starih med 12 in 35 let, pa je ogroženih, da bodo izgubili sluh zaradi rekreacijskega izpostavljanja hrupu in zvoku.
Glavni vzrok za porast slušnih težav je pomanjkljiv dostop do pomoči. Težava je največja v državah v razvoju, kjer je na voljo manj specialistov. Skoraj 80 odstotkov vseh ljudi s slušnimi težavami živi v teh državah.
Pobuda za zaščito javnega zdravja
WHO predlaga sprejetje pobud za zaščito javnega zdravja od zmanjšanja hrupa na javnih prostorih do krepitve cepljenja za bolezni, ki lahko povzročijo težave s sluhom. Pri otrocih bi namreč lahko v 60 odstotkih primerov preprečili težave s sluhom, so v poročilu zapisali pri WHO.
