V Sloveniji dan slovenskega znakovnega jezika praznujemo 14. novembra, ko je bil leta 2002 v uradnem listu objavljen Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim osebam daje pravico uporabljati slovenski znakovni jezik na vseh področjih javne sfere. Njihovo pravico pa uresničujejo s tolmači slovenskega znakovnega jezika.
Uporabnikov slovenskega znakovnega jezika v Sloveniji je okoli 1500. Že zelo dolgo si Zveza društev gluhih in naglušnih prizadeva za vpis slovenskega znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije.
Organiziranost oseb z okvaro sluha v Sloveniji
Gluhi in naglušni so v Sloveniji organizirani od leta 1931 in so ena od najstarejših invalidskih organizacij v Sloveniji. V Zvezo društev gluhih in naglušnih je vključenih 13 medobčinskih društev. V Sloveniji je približno 1500 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, približno 450 oseb s polževim vsadkom, približno 100 gluhoslepih oseb, ki uporabljajo posebno prilagojeno različico znakovnega jezika, ter približno 75.000 oseb s slušnim aparatom.
Mednarodni dan gluhih
Svetovna zveza gluhih (WFD − World Federation of the Deaf) je leta 1958 v Rimu v Italiji sprejela svetovno manifestacijo Mednarodni teden gluhih, ki se povsod po svetu praznuje zadnji teden v septembru, na počastitev prvega svetovnega kongresa, ki je bil organiziran v septembru leta 1951.
Prizadevanja ZDGNS ob tednu gluhih
Mladen Veršič, predsednik ZDGNS, je v izjavi za javnost zapisal: »Na ta dan oz. teden želimo gluhi opozoriti javnost nase, na nevidno invalidnost – gluhoto in na svoje težave, s katerimi se srečujemo v vsakodnevnem življenju. Invalidi sluha in govora smo ovirani pri zadovoljevanju svojih vitalnih potreb in interesov. Gluhota je med najtežjimi invalidnostmi zaradi dosmrtne ovire govorno-socialne komunikacije, ki se kaže pri gluhih osebah v trajni izoliranosti od slišečega okolja. Organizacije gluhih so med najstarejšimi in so gluhim na temelju solidarnosti, samopomoči, istih izkušenj s slišečim okoljem in ob pomoči posameznikov z znanjem maternega jezika gluhih – znakovnega jezika − zagotavljale uveljavljanje specifičnih potreb in pomembno pripadnost svojemu socialnemu okolju. Ob letošnjem letu opozarjamo na nevidno diskriminacijo gluhih na številnih področjih življenja in dela gluhih oseb. Pravica gluhih je, da pridobijo svoj jezik, to je znakovni jezik, od samega rojstva. Identiteta gluhih opredeljuje gluhe kot pripadnike kulturne in jezikovne skupnosti, ki uporablja znakovni jezik kot materni ali naravni jezik za sporazumevanje. Gluhi ljudje morajo imeti enak dostop do sodelovanja v osebnem, javnem in političnem prostoru kot vsi drugi.«
Veršič je še dodal: »Zmožnost znakovnega jezika za sporazumevanje in zagotavljanje tolmačev pomeni, da imajo gluhe osebe enake možnosti zaposlovanja. Gluhe osebe potrebujejo dostop do javnih informacij in storitev s tolmačenjem v znakovnem jeziku, do podnaslavljanja in drugih ustreznih tehničnih rešitev. Če se gluhim osebam odvzame osnovna pravica do uporabe lastnega jezika, so te pravice močno okrnjene.«
Vpis znakovnega jezika v Ustavo RS
ZDGNS je na Vlado RS vložila pobudo za spremembo slovenske ustave s predlogom, da bi se vanjo vpisal slovenski znakovni jezik. Vlada je predlog sprejela ter v Državni zbor RS uradno vložila pobudo za spremembo ustave. Ustavna komisija Državnega zbora je to pobudo soglasno podprla in začela postopke za spremembo ustave. Predsednik ZDGNS Mladen Veršič pravi: »Spremembo si želimo že v začetku leta 2021. Z umestitvijo znakovnega jezika v ustavo želimo, da se dokončno prenehajo razprave ali je znakovni jezik jezik, ter da država usmeri posebno pozornost v razvoj in standardizacijo slovenskega znakovnega jezika. Posledično pa si želimo, da se bi gluhi otroci v Sloveniji končno po vseh teh letih boja lahko začeli izobraževati v in tudi o svojem jeziku. Nedopustno je dejstvo, da še do dandanes gluhi otroci v osnovni šoli nimajo predmeta slovenski znakovni jezik.« x
