Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. V Kodi tokrat o prepovedi prodaje izdelkov z ekstrakti konoplje. Evropska komisija je v začetku leta izdelke s kanabinoidom CBD umestila v katalog novih živil, na podlagi tega seznama pa zdaj Slovenija prepoveduje prodajo izdelkov, ki vsebujejo izvleček CBD, kar je dvignilo veliko prahu in povzročilo precej zmede med proizvajalci in prodajalci, pa tudi med kupci.
Med uporabniki in proizvajalci je tudi Urša Orehek, ki se že desetletja bori s Crohnovo boleznijo. Kot pravi, ji zdravniško predpisana terapija ni pomagala, zato je preizkusila številne alternative. Leta 2012 je naletela na izdelke iz konoplje: »60 odstotkom bolnikom pomaga, jaz sem na srečo med temi 60 odstotki. Od leta 2012 do zdaj nisem imela nobenih težav. Sem na CBD kapljicah, dobivam jih legalno v spletnih trgovinah.« Zaradi pozitivnih učinkov konoplje na njeno zdravje, se je odločila, da bo industrijsko konopljo gojila tudi sama. Zdaj pa se je s skoraj 500 drugimi slovenskimi kmeti znašla v zagati. Evropska komisija je namreč julija letos izdala posodobljeno Uredbo o novih živilih, to so živila oziroma sestavine, ki so se v Evropski uniji pred majem 1997 uživala redko ali nikoli. Preden pridejo v širšo rabo, je potrebna ocena tveganja oziroma presoja varnosti dolgotrajnega uživanja takšnih izdelkov. Na podlagi te uredbe Slovenija zdaj prepoveduje izdelke s kanabinoidi, med drugim s kanabidiolom CBD. To je med proizvajalci, predelovalci in tudi uporabniki povzročila precej zmede.
Kateri izdelki so prepovedani?
Večina izdelkov iz konoplje je še vedno dovoljena, mirijo na zdravstvenem ministrstvu. Na trgovskih policah tako ostajajo moka, olje, čaj in celo vršički iz industrijske konoplje, ki ne vsebuje več kot 0,2 odstotka THC-ja. Prepovedani pa so vsi izdelki, ki vsebujejo koncentrate kanabinoidov, pa naj gre za kapljice, smolo ali kozmetične izdelke. »Na evropskem in slovenskem trgu so se pojavili izdelki, ki vsebujejo ekstrakte CBD-ja, to pomeni visoke koncentracije CBD-ja in ker nimamo zgodovine varne rabe teh izdelkov v splošni populaciji in tudi zato, ker obstajajo študije, ki dokazujejo, da bi tako dolgotrajno uživanje lahko imelo resne zdravstvene posledice na imunski in zdravstveni sistem, se je Evropska komisija odločila tovrstne izdelke uvrstiti med tako imenovana nova živila. To pa pomeni, da je pred široko rabo teh izdelkov v populaciji potrebna ocena tveganja oziroma presoja varnosti dolgotrajnega uživanja teh izdelkov,« je pojasnila Mojca Gobec z Ministrstva za zdravje. »Mi si želimo večje regulacije, ne pa črnega trga. Popolna prepoved pa bo pomenila nekaj drugega, verjetno se po potem razpasel tudi črni trg,« je prepričana Katarina Simonič iz podjetja Kanas. V poplavi izdelkov so nekateri sporni. »Slišal sem za dva primera, ko so v smolo vnašali motorno olje in globin. To je kriminal. Ljudi, ki to počnejo, bi bilo treba izpostaviti, kaznovati. Ne pa kazni namesto na kršitelje, prevaliti na vse nas in potem mi plačamo ta davek,« meni pridelovalec konoplje Marjan Križman.
Prepovedi ostro nasprotuje tudi del stroke
»Absolutno nisem podpornik tega, da prepovedujemo CBD v prehranskih izdelkih in kozmetiki, zlasti zato, ker je dovoljen tudi v zdravilih. S tem, ko je EU dovolila, da farmacevtska industrija trži zdravila s CBD-jem, pa si lahko mislimo, zakaj je prepovedala potem nekaj, kar je v prehranskih izdelkih in v kozmetiki, ki pravzaprav naj bi manj domnevno ogrožali ljudi,« je prepričan specialist javnega zdravja dr. Dušan Nolimal. Na trditev ministrstva, da je medicinski trg urejen, dr. David Neubauer s Pediatrične klinike odgovarja: » To oni trdijo, ker imajo v mislih sintetični produkt kanabidiola in sintetični produkt THC-ja. Vedno trdijo, saj lahko vedno napišete recept v dvojniku in ti dve sintetični zdravili zmešate med seboj, kar pa sploh ni res. Ker imajo kanabinoidi svoje učinkovine v tem, da imajo sintezo različnih kanabinoidov in tudi drugih flavidoidov, trpenov in tako naprej. Ravnokar sem se pogovarjal z izraelskimi znanstveniki in očitno oni isti pregovor uporabljajo kot mi, češ da je Slovenija bolj papeška od papeža. In dejansko je kar nekaj evropskih oziroma EU držav, ki te uredbe niso upoštevali.« V Sloveniji pa proizvajalce in trgovce v teh dneh obiskujejo zdravstveni inšpektorji, ki so doslej opravili 41 nadzorov s področja prehranskih dopolnil in 34 s področja kozmetike. Ker postopki še niso dokončani, ukrepov za zdaj niso izrekali.
Kako THC in CBD učinkujeta na človeka
Rastlina z imeni kanabis, konoplja ali marihuana ima več kot 100 različnih učinkovin in dve najbolj znani med njimi sta THC in CBD. THC ali tetrahidrokanabinol je psihotropna snov, torej tisto, kar uporabnike omami, učinkuje na osrednji živčni sistem in pospeši srčni utrip. Študije na živalih so pokazale spremembe pri gibanju, zmanjšano socialno interakcijo in slabšo zmožnost učenja. CBD pa je kanabidiol, ki nima psihoaktivnega učinka. Zadnja desetletja poteka vrsta kliničnih študij, ki raziskujejo njegove učinke na različne zdravstvene težave. Raziskave poročajo o uspešnem lajšanju epileptičnih napadov, pa pomirjevalnih, anksiolitičnih in antipsihotičnih učinkih. V zadnjem desetletju je povečan obseg znanstvene literature, ki CBD povezuje s protivnetnimi in zaščitnimi učinki za živčne celice. Te študije so pokazale na možnost uporabe CBD v namene obvladovanja in zdravljenja demence, možganske kapi, lajšanje bolečine, rakavih bolezni in celo psihiatričnih motenj. Vendar so za njihovo potrditev potrebne verodostojne klinične študije v zadostnem obsegu.
Zdravila s CBD se v skladu z zakonodajo lahko izdajajo le v lekarnah
Možnost za zastrupitev s CBD prek vnosa s prehrano je neznatna. Vendar pa študije na živalih ob dolgotrajnem uživanju nakazujejo na učinke na hormonski sistem, zato je potrebna previdnost. Dopustni dnevni vnos za zdravega odraslega človeka znaša 0,42 miligramov na dan. Uporabo takih izdelkov odsvetujejo v kritičnih obdobjih razvoja, torej otrokom in mladostnikom, nosečnicam. Zdravila s CBD se v skladu z zakonodajo lahko izdajajo le v lekarnah. V svetu sta dostopni dve zdravili s CBD, ki imata dovoljenje za promet. Epidiolex se uporablja za zdravljenje posebnih, trdovratnih oblik epilepsije in je od septembra registrirano tudi v Sloveniji. Sativex, ki poleg CBD-ja vsebuje tudi THC, pa se uporablja za zdravljenje multiple skleroze pri bolnikih, ki se niso ustrezno odzvali na drugo terapijo. To zdravilo v Sloveniji nima dovoljenja za promet, ima pa ga v več drugih državah članicah EU in je slovenskim bolnikom dostopno prek mehanizma začasnega dovoljenja za vnos oziroma uvoz zdravila.
V UKC v treh letih obravnavali 10 primerov zastrupitve s CBD
Eden od argumentov za prepoved ekstraktov iz konoplje je nevarnost zastrupitve. Na Centru za zastrupitve ljubljanskega kliničnega centra so v zadnjih treh letih obravnavali deset primerov zastrupitve s CBD pripravki. Pacienti, ki so zaradi slabega počutja po zaužitju enega od pripravkov, ki je vseboval CBD, poiskali zdravniško pomoč, so imeli znake zastrupitve s konopljo. »To so slabost, bruhanje, motnja zavesti, zmedenost, motnje govora, motnje vida, razbijanje srca, prehodna izguba zavesti. V teh primerih je najverjetneje šlo za zastrupitev s THC ali nekim sintetičnim kanabinoidom, ki je bil pridan tem izdelkom, ki so jih bolniki običajno kupili prek spleta ali pa tudi v pravih trgovinah,« pojasni predstojnik Centra za toksikologijo dr. Miran Brvar in doda, da so obravnavali tudi dva primera, ko sta otroka doma zaužila pripravek s CBD-jem. »Imeli so CBD olje in ko je 11-letni otrok to popil, 2 ml tega olja, je imel motnjo zavesti, razbijanje srca, je bruhal in podobne težave. Njegova mama je to kupila, ker se je samozdravila, ker je imela raka,« je še pojasnil Brvar. Za katere izdelke konkretno gre, je v večini primerov težko ugotoviti, pravi sogovornik, saj pacienti pogosto ne želijo povedati, kje so izdelek kupili. Največkrat so ga poiskali na črnem trgu ali pa so ga kupili na spletu.
Več v oddaji Koda
Kako so izdelki s CBD, njihova dostopnost in prodaja urejeni v Sloveniji? Kateri izdelki so prepovedani? V katerih primerih lahko pride do zastrupitve s CBD? Kaj pomeni evropska uredba za okoli 20 slovenskih podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo CBD izdelkov? To je le nekaj vprašanj, ki jih bodo postavili gostom v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi v torek, 15. oktobra ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.
