Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. V Kodi tokrat predstavljajo osnutek novega stanovanjskega zakona, katerega ključni cilj je povečanje števila javnih najemnih stanovanj.
Po podatkih Stanovanjskega sklada v Sloveniji primanjkuje nekaj manj kot 10.000 javnih najemnih stanovanj, od tega polovica v Ljubljani, dejanska številka pa je najverjetneje veliko večja. Anketa, ki jo je ekipa Kode naredila na ljubljanskih ulicah, je razmere potrdila. »Ne dajo nam nobene možnosti, ne kredita, ne neprofitnega stanovanja, za katerega bi plačevali najemnino,« pove Sabina Milenković. Pritrdi ji tudi Žan Plevnik: »Jaz osebno ne morem zaprositi za kredit, ker delam prekarno.« Sabina s svojo štiričlansko družino že 18 let vlaga prošnje za pridobitev neprofitnega najemniškega stanovanja. »Živimo v najemniškem stanovanju, najemnino plačujemo že 12 ali 13 let. Ne dobimo stanovanja, ker nismo več mlada družina. Tudi kredita ne moremo dobiti, pa tudi stanovanja so trenutno predraga, cene so tako visoke, da nikjer nič ne dobiš.« Trenutno plačujejo 380 evrov najemnine, po novem letu bodo plačevali 460 evrov na mesec. »Glede na dohodke nas obravnavajo kot 4-člansko družino, zato nas dajo v A listo, nimamo pa nobene točke na starejšo hčerko, ki je stara 20 let. Otroci do 18. leta dobijo 30 točk.«
Zahteve najemodajalcev so diskriminatorne
Nataša Lončar se mora po 15-ih letih izseliti iz najemniškega stanovanja. »Šokirana sem nad cenami. Gledam garsonjere, eno sobna stanovanja. Tam nekje se cene gibljejo od 350 pa do 600 evrov.« Zahteve najemodajalcev so diskriminatorne, pravi Nataša: »V oglasu dobesedno piše, da niso zaželjene družine z otroki, živali in tako naprej. Mogoče na 10 oglasov najdeš enega, v katerem to ne piše, tako da se moraš potem naknadno pozanimati.« Žan Plevnik si je po štirih letih življenja v študentskem domu privoščil enoposteljno sobo v najemniškem stanovanju. »Najemnine se vsako leto povišajo, letos se mi je pa vse skupaj podražilo na 250 evrov plus stroški, kar pomeni, da ta trenutek polovico svojega prihodka namenim za stanovanje.« O družini ne razmišlja. Ne more si namreč predstavljati, kako bi jo preživljal. »Ker še sam sebe ne morem dobro preživeti, brez podpore staršev si tudi tega ne morem privoščiti.«
Nov zakon, novo upanje
Rešitve naj bi prinesel nov stanovanjski zakon, ki smo ga dočakali po 16. letih. Obljublja več javnih najemnih stanovanj in olajšuje pot do lastniškega stanovanja. Po novem bomo neprofitna stanovanja preimenovali v javna, neprofitne najemnine pa spremenili v stroškovne. Te bodo za nova stanovanja znašale od 5 do 7,3 evra za kvadratni meter na mesec. »V kolikor bo s stroškovnimi najemninami zagotovljenih dovolj sredstev, da bodo stanovanjski skladi lahko vlagali v obnovo in pa gradnjo novih stanovanj in s tem krepitve fonda, se bo to zagotovo poznalo na dostopnosti mladih do stanovanj,« je prepričan Tin Kampl z Urada za mladino. Za najemnike, ki bivajo v neprofitnih stanovanjih, sprememb ne bo, obljubljajo na ministrstvu. Do teh bo prišlo le v primeru, če se bo najemniku izboljšal socialni status. Država bo vsako leto preverjala ali najemnik izpolnjuje pogoje za bivanje v javnem stanovanju. V kolikor jih ne bo izpolnjeval, stanovanja ne bo izgubil, zvišala se bo le najemnina, ki pa ne bo višja od 1,5-kratnika stroškovne najemnine. In katere pogoje bo potrebno izpolnjevati za pridobitev javnega stanovanja. Pri samskih osebah dohodki ne bodo smeli presegati 1.650 evrov neto, dohodki štiričlanske družine pa ne bodo smeli biti višji od 4.100 evrov neto. »Problematična stvar, ki smo jo opazili, je ta, da je eden izmed kriterijev za dostop do javnega stanovanja tudi stalno prebivališče. Predvsem pri mladih je to velik problem, ker smo še v fazi, ko nekako iščemo prostor pod soncem,« pravi Anja Fortuna z Mladinskega sveta Slovenije.
Zakon uvaja javno službo
Da bi spodbudili oddajanje praznih stanovanj v zasebni lasti, zakon uvaja javno službo, ki bo poiskala najemnika, skrbela za to, da bo stanovanje vrnjeno v prvotni obliki, lastnik stanovanja pa bo prejel stroškovno najemnino. »Stanovanja lahko javna najemniška služba najame zgolj po stroškovni najemnini. Ne po najemnini, ki je pač nekoliko nižja od tržne, zato da javna najemniška služba prevzame del tveganj, ampak po točno predpisani najemnini. Če bo razkorak med tržno in stroškovno najemnino prevelik, teh stanovanj ne bo,« je kritična Andreja Cirman z Ekonomske fakultete. Sogovornica se ne strinja tudi s predlogom, ki omejuje stopnjo rasti tržne najemnine zasebnih lastnikov stanovanj. Rast v letu dni ne bo smela preseči desetih, v treh letih pa ne 15 odstotkov: »Zdaj je zasebni najemni sektor, še tisto malo kar ga je ostalo, v primerjavi z Airbnb staknil še omejitve v letnih oziroma triletnih najemninah, kar naredi že tako majhen sektor še bolj neprivlačen in kot takšnega ga še bolj izrinjamo in ga turistificiramo v Airbnb.« Cirmanova pa je kritična tudi do ukrepa, ki občini dovoljuje omejitev maksimalne višine tržne najemnine, če bo na njenem območju ali delu območja tržna najemnina presegla dvakratnik stroškovne najemnine na istem območju: »To je lahko zgolj kratkoročen ukrep za tisti trenutek, ko je trg pregret in potrebuje čas, da zadiha, zato da mu damo znatno spodbudo na strani ponudbe. S takim ukrepom na dolgi rok pa bomo naš stanovanjski fond uničili.«
Subvencioniranje najemnin in državna poroštva
Po novem naj bi subvencije za najemnike tržnih stanovanj financirale občine, za najemnike v preostalih stanovanjih pa država. S takšno ureditvijo želi predlagatelj zakona občine spodbuditi h gradnji javnih stanovanj. Po predlogu naj bi občine namenile za subvencije 12,3 milijona evrov, država pa 28,5 milijona evrov, skupaj je to skoraj 41 milijonov evrov, kar je skoraj 60 odstotkov več kot lani. Kako bosta država in občine zagotovila ta denar, še ni povsem jasno. Na ministrstvu sicer pravijo, da se bodo učinki na državni proračun pokazali šele leta 2022. Predlog novega stanovanjskega zakona uvaja tudi državno poroštvo za prekarce, ki jim doslej banke niso odobrile stanovanjskega kredita. Pogoj je, da prvič rešujejo svoj stanovanjski problem. Predlog vsebuje pomembno varnostno komponento, in sicer v primeru, da upravičenec ne bo mogel več odplačevati posojila, bo lastništvo stanovanja in posojilo prevzel stanovanjski sklad, upravičenec pa bo lahko ostal v stanovanju in plačeval stroškovno najemnino. Kdo bo upravičen do takšnega poroštva in za kakšno stanovanje ter koliko garancij bo zagotovila država, bo treba še opredeliti, pravijo na ministrstvu, saj zakon dajele podlago z poroštva.
Inštrument državnih jamstev nima finančnih varovalk
Če se na eni strani državnega poroštva veselijo prav prekarci, pa kritiki tega predloga menijo, da ne gre v pravo smer. »Nas moti predvsem to, da se s tem še bolj spodbuja lastništvo. Vsi ugotavljamo, da je lastništva pri nas preveč. Bolj bi bilo treba spodbujati najemništvo in ukrepe v tej smeri pogrešamo,« meni Bojan Udovič z Gospodarske zbornice Slovenije. Kritična je tudi Andreja Cirman z Ekonomske fakultete: »Tako kot je napisano v predlogu zakona, vidim jaz zgolj možnost zelo oportunističnega vedenja, v tem smislu, da kupimo stanovanje in se pustimo prekvalificirati v stroškovnega najemnika za nedoločen čas.« Sogovornica še opozarja, da predlog vodi v višanje cen nepremičnin, inštrument državnih jamstev, kot je predvideno v predlogu, pa po njenem mnenju nima finančnih varovalk. S poroštvi bo država po novem spodbujala tudi financiranje investicij v stanovanjske zadruge. Osnutek novega stanovanjskega zakona zajema veliko ljudi, ki imajo različne življenjskerazmere in interese. Javna obravnava bo trajala do 28. novembra, svoje pripombe in predloge pa lahko zainteresirani posredujejo na e-naslov gp.mop@gov.si.
Več v oddaji Koda
Kako bo v prihodnje urejen najemniški trg? Koliko novih stanovanj bodo v prihodnjih letih zgradili stanovanjski skladi? Razmišlja država o sistemskem viru financiranja? Kdo bo lahko deležen poroštva države pri najemu stanovanjskega kredita? Kako bo država spodbudila lastnike praznih stanovanj, da bi jih vendarle oddali? Bodo po novem nerazumno visoke tržne najemnine omejene? In, katere novosti čakajo upravnike večstanovanjskih stavb? To je le nekaj vprašanj, ki jih bodo postavili gostom v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi v torek, 22. oktobra ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.
