Minister Luka Mesec je po njem ocenil, da so v precejšnjem delu pogledi ministrstva, uporabnikov in izvajalcev usklajeni, ne pa še pri vseh vprašanjih.
V predstavitvi ključnih ciljev prenove področja je med drugim izpostavil vzpostavitev boljšega nadzora. "Ko smo izvajali nadzore nad izvajalci, smo recimo videli, da nekateri uporabniki sploh niso vedeli, da imajo osebne asistente. Nekdo drug je bil medtem, ko je bil pisan, da je pri uporabniku kot osebni asistent, na morju, in to je bil konec koncev direktor tistega zavoda, ki je bil za to zadolžen. Tako da prva točka je, da bomo vzpostavili nadzor nad izvajanjem tega sistema," je opisal Mesec.
Drug problem, ki ga vidi v sedanji ureditvi, je eskalacija stroškov. Vsaj v začetku je bilo namreč po njegovih besedah zelo lahko dostopati do sredstev za osebno asistenco, posledično pa so se izdatki za to področje v petih letih z osem milijonov evrov v 2019 dvignili za 25-krat na dvesto milijonov v letošnjem letu.
Uporabniki osebne asistence opozorili na podplačanost osebnih asistentov
Predsednica Nacionalnega sveta invaliskih organizacij Slovenije (NSIOS) Mateja Toman je poudarila, da je osebna oasistenca (OA) izjemna civilizacijska pridobitev za slovenske invalide. "Ob sprejetju zakona smo se te sistemske ureditve zelo veselili, saj se je pred tem OA izvajala na projekten način, omejeno je bilo število uporabnikov in vsako leto nas je bilo strah, ali bo projekt odobren.," je spomnila Toman in pomirila vse tiste, ki se bojijo, da jim bo spremeba zakona odvzela pravice. "Javnost se je bala, da bo prišlo do odvzemanja pravic, da bo prišlo do razlikovanja med invalidi, ki so zaposleni in tistimi, ki ne delajo, a naši sestanki ne gredo v smer varčevanja, ampak so zelo vsebinski. V ospredju je to, da se nikomur nič ne odvzema, dokler se mu ne more zagotoviti komplementarnih storitev." Poudarila je še, da se bodo v delovni skupini zavzemali tudi za pravice osebnih asistentov: "V naslednji fazi pogovorov se bomo trudili, da jim zagotovimo varno zaposlitev, ki bo ustrezno vrednotena, saj je njihovo delo za nas izjemnega pomena."
Temu je pritrdil tudi Marjan Klemenčič, uporabnik OA in predstavnik izvajalcev: "Mi kot izvajalci se srečujemo z velikim pomanjkanjem kadra, zelo težko zagotovimo našim upotrabnikom OA, posebej tistim s težjimi oblikami invalidnosti, saj ni veliko ljudi, ki so pripravljeni delati tako veliko za minimalno plačo. Zato si prizdevamo, da bi se asistentom plača dvignila, da bi obseg dela na ta način bil poplačan. Tukaj pričakujemo, da bomo z ministrstvom dosegli dogovor." Ob tem je še povedal, da se ne strinjajo s predlogom ministrstva, da bi se omejilo delo osebnih asistentov prek s.p.-ja, "saj na ta način lahko zagotovimo osebne asistente tudi tistim, ki potrebujejo pomoč 20, 30 ur ali manj, saj težko dobimo ljudi za 40 ur, kaj šele za manj".
Midhet Huskič, uporabnik OA in predstavnik izvajalcev pa se je zahvalil ministru Mescu in državni sekretarki Znoj, ker sta se tako resno lotila prenove zakona. "Takšne resne prenove še ni bilo. Zakon o osebni asistenci mora spodbujati nas invalide, da se vključujemo v družbo, kar pa ne pomeni, da bodo tisti invalidi, ki ne morejo delati, ostali brez storitev, ki jih potrebujejo za dostojno življenje," je poudaril Huskič.
Kritika izvajalcev, ki se obnašajo tržno
Minister je bil kritičen tudi do nekaterih izvajalcev, ki so se začeli obnašati povsem tržno in "intenzivno iščejo stranke, lahko se obnašajo konec koncev tudi kot neke vrste akviziterji". To bodo preprečili s tem, da bodo "zelo zaostrili kriterije za to, kdo je lahko izvajalec", je napovedal. Obenem bodo predpisali, da so invalidi člani upravnih organov zavodov oziroma društev, ki izvajajo osebno asistenco.
Izpostavil je tudi pomanjkanje povezovanja komplementarnih storitev. Tako morda nekdo niti ne potrebuje osebnega asistenta osem ur dnevno, pač pa lahko storitev osebne asistence dopolnjuje storitev dnevnega ali večgeneracijskega centra, dolgotrajna oskrba na domu, oskrbovalec družinskega člana, razširitev storitev po zakonu o socialnem vključevanju invalidov. "Skratka gledamo na to, da bomo vzpostavili sistem, kjer bomo lahko ljudem prišli naproti, da bodo živeli bolj polna življenja, kot jih živijo danes," je še dejal Mesec. Te storitve se bodo postopoma razvijale, 1. januarja 2024 ne bo avtomatizma, da bi kdorkoli izgubil pravico do osebne asistence, ko pa bodo storitve na voljo in bo vzpostavljena enotna vstopna točka, bo za uporabnike zagotovljena najustreznejša storitev.
Vzpostavitev enotne vstopne točke
Kot je zapisano v predlogih sprememb ureditve področja osebne asistence bo Enotna vstopna točka predstavljala enoten vstop za vse pravice, pridobljene na podlagi zakona o osebni asistenci, zakona o dolgotrajni oskrbi, zakona o socialnem vključevanju invalidov in zakona o socialnem varstvu. Predlaga se enotno ocenjevalno orodje za oceno pravice do osebne asistence in dolgotrajne oskrbe, ki bo prilagojeno na ocenjevanje posamezne pravice. V postopku ocenjevanja se določi najustreznejša storitev za uporabnika. Predlog pogajalske skupine je, da bi bil v komisiji za ocenjevanje pravice do osebne asistence en član strokovnjak s področja vrste invalidnosti.
Opozoril je tudi, da v aktualnem zakonu ni bilo jasne opredelitve, kaj je aktivnost, pri kateri invalidi potrebujejo pomoč, pa tudi, da bodo možnost izvajanja osebne asistence omejili na enega družinskega člana, ostali asistenti pa ne bi bili družinski člani, "ker ta storitev ne sme družbeno deaktivirati cele družine". "Mi ne definiramo uporabnika drugače, samo te vrzeli, ki so bile v zakonu, kaj je upravičen uporabnik. Mi opredeljujemo, kaj je invalidnost in kaj je aktivnost podrobneje, da se to ve," je povedala direktorica direktorata za invalide Andrejka Znoj.
Podrobnejša opredelitev invalidnosti in aktivnosti
Predlog podrobnejše opredelitve osebne asistence se glasi: "Osebna asistenca je pomoč uporabniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih uporabnik ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje invalidnosti, vendar ne zaradi bolezni, ter da gre za trajnost zdravstvenega stanja in je zdravljenje zaključeno, pri čemer pa ni pričakovati izboljšanja stanja." V Predlogih sprememb ureditve področja OA je zapisano, da "se opredeli definicija "invalidnosti" tako, da bodo v osebno asistenco vključene vse osebe, ki imajo status invalida po različnih predpisih ali ugotovljeno telesno okvaro v skladu z Navodilom za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide."
Zgoraj navedeno pomeni, da pravico do osebne asistence pridobi oseba, ki ima priznan status invalidne osebe skladno s predpisi, ki urejajo kvotni sistem zaposlovanja invalidov, na primer delovni invalidi, osebe s statusom po vojnih zakonih, s statusom po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, osebe s statusom invalida po zakonu o socialnem vključevanju invalidov – osebe z motnjo v duševnem razvoju, avtistične motnje, gluhoslepi, možganske poškodbe ali okvare, najtežje gibalno ovirani, lahko pa imajo priznano telesno okvaro, kot npr. slepi, gluhi oziroma jim je priznana 80% telesna okvara ter tudi osebe, ki so bile razvrščene po zakonu, ki ureja izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ali osebe, ki so usmerjene skladno z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Kot so zapisali, na ta način nobena skupina invalidov ne bo izključena.
Predlagana opredelitev aktivnosti pa obsega osebe, ki so vključene v eno od naštetih aktivnosti:
· skrb za otroka, starega do 18. leta starosti,
· zaposlitev ali aktivnosti aktivnega iskalca zaposlitve,
· aktivnosti izobraževanja (tudi Centri za usposabljanje, delo in varstvo),
· vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji ali
· druge aktivnosti vključevanja v družbo na lokalnem, regionalnem, državnem ali mednarodnem nivoju. Pri čemer je minister Mesec poudaril, da aktivnost ni pogoj za pridobitev pravice do osebne asistence, zaradi aktivnosti vlagatelj pridobi večji obseg storitev osebne asistence.
Mesec je razpravo, ki je sicer potekala za zaprtimi vrati, ocenil kot zelo pozitivno in konstruktivno
Mesec je povedal še, da so na posvet povabili različne organizacije, a so omejili število predstavnikov iz posamezne organizacije. Vabljeni so bili tudi člani gibanja Nediskriminacija, ki so še pred posvetom v sporočilu za medije Mesca pozivali k odstopu, saj jih je zmotilo, da je posvet zaprt za medije. A Mesec je po posvetu dejal, da je bilo v dvorani "slišati vse drugo in v povsem nasprotni smeri, se pravi pač pohvale ministrski ekipi, in nihče niti približno ni nakazoval v smer, da bi mi na tem področju delali karkoli narobe".
Mesec je medijem pojasnil še, da so se v torek sestali s sindikatom osebne asistence, ki je za 25. maj napovedal stavko, in se "v bistvu dogovorili glede vseh treh točk," ki motijo sindikat, se bodo pa še sestajali.
Velik izziv je pomanjkanje kadrov
Na srečanju z novinarji, ki je sledilo novinarski konferenci, je kot velik izziv omenil pomanjkanje kadrov. O možnih rešitvah zdaj še ne more dajati natančnih izjav, lahko pa je zatrdil, da bodo kader za storitve socialnega skrbstva vsekakor iskali v tujini. Zaenkrat je lahko obljubil, da bodo v tem mandatu postavljeni trdni temelji za sistem osebne asistence, ki jih bodo skupaj z ministrstvom za solidarno prihodnost gradili v prihodnjih dveh letih.
Veliko pričakuje tudi od storitve pomoč na domu, ki po njegovem opažanju ni dovolj razvita. V načrtu je, da bo po novem financirana iz državnega proračuna, medtem ko zdaj pomemben del prispeva posamezna občina.
Izvajalcev za storitve osebne asistence je bilo po podatkih za marec 107, uporabnikov je bilo 4035, osebnih asistentov pa po ocenah 8000. Po oceni je bilo osebnih asistentov, ki izvajajo storitve kot samostojni podjetniki, 1200 oz. 15 odstotkov vseh osebnih asistentov. Opravljenih ur storitev osebne asistence, ki so jih opravili družinski člani, je bilo maja lani po oceni 51,5 odstotka, izhaja iz podatkov ministrstva.
Za izvajanje storitev osebne asistence je bilo januarja namenjenih 15,5 milijona evrov proračunskih sredstev. Povprečen znesek proračunskih sredstev na uporabnika storitev pa je marca znašal 4253 evrov. Po podatkih za marec je bilo pri vseh izvajalcih osebne asistence opravljenih 1,17 milijona ur storitev, pri uporabniku pa mesečno povprečno 291 ur.
Zakon o osebni asistenci
Zakon o osebni asistenci, ki ga je v zakonodajni postopek vložila NSi, se je začel uporabljati leta 2019. Njegov namen je invalidom omogočiti večjo vključenost v družbo. Osredotoča se na uporabnike, ki živijo ali bi želeli živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe. Upravičenci so invalidi v starosti od 18 do 65 let, ki pomoč pri opravljanju aktivnosti za samostojno osebno in družinsko življenje, pri vključevanju v okolje, izobraževanje in zaposlitev potrebujejo najmanj 30 ur tedensko.