Današnji svetovni dan, tako kot že ves september, ki je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, poteka pod geslom Spoznaj demenco, spoznaj Alzheimerjevo bolezen. Pri tem se še posebej osredotoča na pomen podpore po diagnozi, tako za bolnike kot za svojce.
V Sloveniji po navedbah strokovnjakov z demenco živi povprečno 43.000 ljudi. Do leta 2050 bo v povprečju še 42.000 ljudi z demenco potrebovalo podporo po diagnozi, ki pa je v Sloveniji nezadostna, so opomnili ob svetovnem dnevu.
Po ugotovitvah združenja Spominčica ima le vsaka četrta oseba z demenco tudi postavljeno diagnozo. Kot zelo pomembno izpostavljajo, da gredo ljudje z demenco čim prej k zdravniku, da dobijo diagnozo in da se jim skupaj s svojci ponudi čim več podpore.
Alzheimerjeva bolezen je dolgotrajna, v možganih pa se lahko razvije že 20 let pred prvimi znaki demence. Študije medtem kažejo, da je na 40 odstotkov dejavnikov, ki lahko vodijo v razvoj demence, mogoče vplivati z načinom življenja.
Zelo pomembna je skrb za duševno zdravje. Med ključnimi dejavniki za razvoj demence je namreč depresija. Glede na to moramo po pozivu psihiatrov poskrbeti za dobro psihično počutje in se čim bolj izogibati stresu. Prav način spoprijemanja s stresom je ključen pri preventivi, pa naj gre za depresijo ali demenco.
Poziv k ureditvi položaja oseb z demenco
Čeprav velika večina oseb z demenco živi doma, ti dobijo najmanj podpore. V Spominčici zato pozivajo k ureditvi njihovega položaja.
Spominčica ozavešča o demenci tudi prek mreže demenci prijaznih točk, ki jih je po vsej državi že več kot 300, do konca meseca pa bo ta številka presegla 400. Na teh točkah je osebje usposobljeno za prepoznavanje ljudi z demenco in pomoč tako bolnikom kot svojcem.
Demenci prijazne točke so denimo vsi zdravstveni domovi v Ljubljani, nekatere poslovalnice Pošte Slovenije, danes pa se jim bodo pridružile tudi trgovine Lidl.
V združenju Spominčica - Alzheimer Slovenija poudarjajo, da je Slovenija trenutno ena izmed redkih držav v Evropski uniji, ki nima izdelane strategije in sistemske ureditve na področju obvladovanja demence, ki sta za zagotavljanje celovite obravnave bolnikov z demenco nujno potrebni. Čeprav je strategija za obvladovanje demence do leta 2030 pripravljena, trenutno še vedno ni sprejeta. Kot še opozarja, pa je demenca "najdražja bolezen na svetu", saj je dolgotrajna in zanjo ni zdravila.
V združenju Spominčici si prizadevajo tudi za sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, saj kar 90 odstotkov oseb z demenco živi doma in prav ti so deležni najmanjše podpore.
Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni
Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni so začeli obeleževati na letni konferenci mednarodne zveze organizacij za Alzheimerjevo bolezen (Alzheimer's Disease International - ADI) v Edinburghu na Škotskem 21. septembra 1994, na kateri so se spomnili 10. obletnice te zveze s sedežem v Londonu. Mesec september je osem let kasneje, leta 2012, po navedbah ADI postal svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, v katerem organizacije z obravnavanega področja ozaveščajo o bolezni in predstavljajo svoje programe.
V svetu z demenco živi 55 milijonov ljudi, do leta 2050 pa naj bi jih bilo že 139 milijonov.
Demence se po mnenju stroke še vedno drži prevelika stigma
"Še vedno je premalo ozaveščanja o demenci in demence se drži prevelika stigma, zaradi česar pogosto prepozno prepoznamo njene prve znake," je na novinarski konferenci pred današnjim svetovnim dnevom Alzheimerjeve bolezni opozorila predsednica združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija Štefanija Zlobec. Tako ima le vsaka četrta oseba z demenco tudi postavljeno diagnozo, je ocenila. Pomembno je, da osebe z demenco čim prej peljemo k zdravniku, da se jim postavi diagnozo in da se bolniku ter njegovim svojcem ponudi čim več podpore in informacij," je dodala.
K premagovanju stigme stremi tudi moto letošnjega svetovnega dne Alzheimerjeve bolezni, ki se glasi Spoznaj demenco, spoznaj Alzheimerjevo bolezen.
Kot je izpostavila Milica Gregorič Kramberger iz Nevrološke klinika ljubljanskega kliničnega centra, je Alzheimerjeva bolezen zelo dolgotrajna bolezen, ki se lahko v možganih razvije tudi 20 let pred prvimi znaki, ki jih prepoznamo kot demenco. Opozarja, da je prav faza, v kateri imajo bolniki zgolj blage težave, ključna, saj mnogokrat bolniki in tudi zdravniki težav bolezni v tej fazi ne prepoznajo.
Po mnenju govornic pa je zelo pomembna tudi preventiva in zdrav življenjski slog. "Študije kažejo, da je na 40 odstotkov dejavnikov, ki lahko vodijo v razvoj demence, mogoče vplivati z načinom življenja," poudarja Gregorič Krambergerjeva.
Skrb za nekatere dejavnike tveganja, kot so sladkorna bolezen, krvni tlak, motnje ritma, dovolj telesne aktivnosti in zdrava prehrana, je že vpletena v programe in preventivno obravnave bolnikov. Po mnenju družinske zdravnice Tatjane Cvetko pa bomo morali v preventivne dejavnosti vključiti tudi skrb za nekatere novo odkrite dejavnike tveganja, kot so okvara sluha, ki vpliva na zmožnost komunikacije in vključevanje v družbo, kajenje ter onesnaženost okolja.
Polona Rus Prelog iz Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana pa je poudarila tudi vpliv duševnega zdravje za preprečevanju demence. "Depresija je prepoznana kot eden izmed ključnih dejavnikov za razvoj demence. Zato je zelo pomembno, da poskrbimo za dobro psihično počutje in se kolikor je mogoče izogibamo stresa. To, kako se spoprijemamo s stresom je zelo pomembno pri preventivi tako depresije, kot tudi demence in nekaterih ostalih bolezni" je poudarila.
Preprečevanje stresa in depresije je pomembno tudi za svojce bolnikov z demenco, saj lahko po besedah Rus Prelogove ti v 50 odstotkih kažejo znake depresije.
Ker zdravila za demenco ni, Cvetkova poudarja, da lahko največ naredimo s podporo svojcem, oskrbo na terenu in sodelovanjem strok, Zlobčeva pa je ob tem izpostavila še pomen pravilne komunikacije in spoštljivega odnosa do oseb z demenco.
Kot je opomnila Cvetko, imajo družinski zdravniki zelo pomembno vlogo, saj so oni so tisti, ki jih bolniki prvi obiščejo in tisti, ki za bolnike skrbijo od prvih znakov do konca življenja. Družinske zdravnike obiščejo bolniki z različnimi težavami, tako motnjami spomina, govora in spanjem, kot tudi depresijo, poudarja. Za prepoznavanje bolezni pa tako svojci kot zdravniki pogosto potrebujejo veliko časa, celovita obravnava bolnikov z demenco pa ni le dolgotrajna, temveč tudi zahteva sodelovanje več sodelavcev z različnih strok.
Sprehod za spomin
Na današnji dan bodo potekali različni dogodki, ki bodo ozaveščali o demenci in Alzheimerjevi bolezni. Sprehod za spomin v sodelovanju z združenjem Spominčica – Alzheimer Slovenija organizira tudi Narodna galerija v Ljubljani. Več o tem si lahko preberete tukaj.
Že 10. sprehod za spomin pa bodo organizirali tudi v Domu starejših občanov Fužine, kjer se bodo zbrali danes ob 16. uri, se sprehodili po soseski Fužine, se med sprehodom preizkusili in tekmovali v miselnih in drugih veščinah, dogodek pa zaključili na ploščadi pred Fužinsko knjižnico s koncertom Slovenske filharmonije.
