Ob dnevu RTV Slovenija smo se z dospodom Špilakom pogovarjali o napredku na področju dostopnosti programov in enakovrednem umeščanju vsebin s področja življenja, dela in pravic invalidov v radijske in televizijske oddaje javne RTV.
Gospod Špilak, zakaj je bil Odbor na RTV ustanovljen in kako je sestavljen? Kakšna je njegova vloga?
Odbor sestavljamo predstavniki invalidskih organizacij. Naša naloga je zastopanje interesov ljudi z invalidnostmi. V prvi vrsti si moramo prizadevati, da se v redni program umeščajo vsebine, ki z različnih zornih kotov govorijo o invalidnosti. S tem se nam omogoča, da javnost seznanjamo s težavami, ki jih imamo pri vsakodnevnem življenju. To je pa mnogokrat ključno, da se težave začnejo odpravljati. Vključevanje teh vsebin v program je pomembno tudi z vidika širšega ozaveščanja javnosti o nastanku, razvoju in posledicah različnih invalidnosti. S tem pa medij sicer nemerljivo deluje preventivno.
Ob vsebinskem delu pa si člani odbora moramo prizadevati, da bo kar čim več vsebin dostopnih tudi tistim, ki do njih zaradi težav z vidom ali sluhom ne zmorejo dostopati po klasičnih poteh. Tudi na tem področju moramo spremljati napredek in po potrebi svetovati na osnovi lastnih izkušenj.
Koliko časa že tudi sami sodelujete v Odboru?
Trenutno mi teče tretji mandat.
Nam lahko na kratko opišete, kakšne spremembe v dostopnosti programov so se v tem času zgodile?
Ogromno se je naredilo na tehničnem področju, ki ljudem z okvaro vida in sluha omogoča spremljanje programa. V zadnjem času pa se več poudarka daje tudi na vsebinski del, ki je po moji oceni ključen.
Na eni strani so tehnike dostopnosti, ki osebam z različnimi oviranostmi omogočajo spremljanje radijskih ali televizijskih programov. Na drugi strani pa gre tudi za vsebinsko vključevanje tematik s področja invalidnosti v oddaje. Ali tudi na tem področju opažate napredek?
Da. Vključevanje tematik, ki tako ali drugače zadevajo področje invalidnosti, je vse večje. Se mi zdi pa ključno, da se v ta namen ne pripravlja posebnih oddaj. Umeščanje tematik s področja invalidnosti v redni program je ključno. S tem pristopom posredovana informacija doseže večji del gledalcev in poslušalcev. Posledično je tudi ozaveščanje učinkovitejše in tako tu delo novinarjev smiselnejše.
RTV Slovenija je v zadnjih letih naredila precejšen napredek na tem področju. Pa vendar, kakšne so želje ciljnih skupin?
Na vsebinskem delu obstaja želja po tem, da se v program vključuje čim več vsebin, ki so tako ali drugače povezane s področjem invalidnosti. S strani slepih in slabovidnih ter gluhih in naglušnih pa obstaja želja po še večjem obsegu programa, ki bi bil dostopen tudi njim.
Vedno in povsod se zatakne tudi pri denarju. Razvijanje novih tehnologij je drago, prav tako povečevanje deleža programskih vsebin v dostopnih tehnikah. RTV je v finančni krizi.
Ustanoviteljica javne RTV pa je država, ki naj bi skrbela tudi za ustrezen sistem financiranja. Kaj glede dostopnosti TV programov pričakujete od države?
Drži. Razvoj tehnologij in ustrezna obdelava vsebin, ki omogoča dostop tistim, ki do njih zaradi težav z vidom ali sluhom ne zmorejo dostopati po klasičnih poteh, sta draga. In prav zaradi tega razvoj tega področje ne more biti prepuščen finančnim zmožnostim posamezne medijske hiše. Zaradi tega bi morala država najprej določiti obseg programa, ki bi moral biti dostopen tudi v teh tehnikah. Ta obseg bi se moral iz leta v leto povečevati. Ker pa v tej državi ne bi smelo biti drugorazrednih državljanov, bi bilo prav, da v duhu enakopravnosti poskrbi za financiranje tega razvoja.
Od leta 2019 ste predsednik Odbora, kakšni so vaši cilji, ki bi jih v tem času radi dosegli?
Na vsebinskem področju si želim, da bile t. i. invalidske vsebine še bolj integrirane v program. Želim si, da bi uspeli priti do točke, da bodo novinarji in voditelji oddaj že ob pripravi oddaje pomislili na to, kako (če je to seveda smiselno) vanjo vključiti t. i. invalidsko vsebino. Za lažje razumevanje; na primer - novinar, ki v oddaji »Na lepše« predstavlja neko turistično destinacijo, bi lahko spotoma podal tudi informacijo o dostopnosti posameznega objekta, storitve za uporabnika invalidskega vozička. Drugi primer; voditelj kviza bi lahko med vprašanja umestil kakšno vprašanje, ki zadeva invalidsko tematiko. Moram pa dodati, da se zavedam, da je vključevanje invalidskih vsebin v program izjemno zahtevno. Za uspešno vključevanje je namreč potrebno širše poznavanje invalidskega področja.
Kar pa zadeva tehnologij za dostopnost do vsebin, si pa želim, da bi se razvoj tega področja nadaljeval in da bi bilo v prihodnje še več vsebin, ki bi bile dostopne tudi ljudem s težavami sluha in vida.
Kako pa gledate na slovensko družbo na splošno in na vključenost invalidov v družbeno okolje?
K sreči se tudi tukaj stanje izboljšuje. Največji napredek je zaznati na področju odpravljanja arhitektonskih ovir. Več je tudi integracije v družbo. Nisem pa še prepričan v popolno sprejemanje invalidnosti na nivoju posameznika družbe. Menim pa, da bo vse večja integracija dolgoročno pozitivno vplivala na sprejemanje invalidnosti.