Na predstavitvi dosežkov projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi v zadnjem letu so sodelujoči napovedali tudi nadaljnji razvoj projekta, ki poteka pod sloganom Nič o invalidih brez invalidov. Vodja projekta na Geodetskem inštitutu Roman Rener je navedel, da imajo v bazi že več kot 50.000 objektov, kar jim omogoča precej dober pregled prilagojenosti urbanega prostora.
V zadnjem letu so prepoznali tudi približno 5100 ovir, ki jih bodo upravljavci objektov v naslednjih letih morali odpraviti. V aplikacijo, v kateri lahko invalidi načrtujejo svojo pot, so poleg dosedanjih podatkov in fotografij zunanjih površin na primeru 103 sodišč začeli vnašati tudi podatke o notranjosti objektov, pri čemer fotografije zajemajo sami invalidi. Moč projektu daje povezanost partnerjev, med njimi so ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, s katerim so razvili metodologijo in standarde, Nacionalni sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) ter občine in drugi partnerji, je povzel Rener. Kot je dejal, ga je razveselilo sporočilo Evropske komisije, da želi projekt multimodalne mobilnosti na svoji spletni strani izpostaviti kot primer dobre prakse. Med drugim bodo letos začeli s pilotnim projektom prevozov na klic, je dejal vodja projekta Roman Rener.
"Nenazadnje se lahko od točke a do točke b premaknemo le, če do informacij dostopamo v svojem domačem okolju in na terenu," je prepričan direktor Založbe Beletrina Mitja Čander. Projekt multimodalne mobilnosti so zato v založbi, ki sicer skrbi predvsem za dostopnost spletnih strani, vzeli za tisti središčni projekt, okrog katerega so se kasneje razvili še številni drugi.
Pot do polne mobilnosti je še dolga in zahteva zavzeto ter celostno prizadevanje celotne družbe, meni minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Stopnja urejenosti te problematike je po njegovih besedah pokazatelj kakovosti in civiliziranosti družbe. Med največjimi izzivi tega področja je izpostavil medkrajevni avtobusni potniški promet, saj zaradi razgibanega terena ni enostavne rešitve, kot je menjava visokopodnih avtobusov z nizkopodnimi. Stanje se bo po ministrovih zagotovilih izboljšalo z novim investicijskim ciklom, med prvimi večjimi investicijami pa bo potniški center Ljubljana.
Zagovornik Miha Lobnik vlado pozval k aktivnejši vlogi pri zagotavljanju dostopnosti ljudem z invalidnostmi
Na predstavitvi aktivnosti projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi je sodeloval tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, ki projekt podpira, saj gradi javno bazo podatkov o dostopnosti in hkrati tudi ozavešča o pomenu dostopnosti prostora za vse. Poudaril pa je, da bi morali kot družba veliko več napora in virov kot doslej usmeriti v prilagajanje javnega prostora.
»Dostop do osebne mobilnosti in s tem do zdravstvenega, socialnega in sodnega varstva, izobraževanja ter zaposlitve, je temeljna pravica, ki je ljudje z invalidnostmi zaradi neizpolnjenih zavez države pogosto ne morejo uživati,« je opozoril in navedel primer odvetnice in profesorice prava, ki je na Zagovornikovi okrogli mizi o dostopnosti in položaju ljudi z invalidnostmi povedala, da zaradi prostorske nedostopnosti sodnih dvoran opušča odvetniški poklic.
»Ugotovitve naših posebnih poročil o dostopnosti objektov v javni rabi kažejo, da četrtina teh objektov ne bo gradbeno prilagojena do decembra 2025, ko se izteče zakonski rok za to. Prav tako jih dve tretjini ne bosta prilagojeni v smislu zvočnih in svetlobnih prilagoditev, dobra polovica pa ne bo opremljena s pisnimi informacijami. In te slednje prilagoditve so seveda veliko cenejše, veliko dostopnejše – in so vse možne,« je dodal Lobnik.
Vlado in vse ostale akterje je pozval, naj prevzamejo odgovornost in teh procesov ne prepuščajo več spontanemu poteku. »Ključno spoznanje naših posebnih poročil je, da če prepustimo te procese spontanemu teku, naših ciljev preprosto ne bomo dosegli,« je opozoril. »Če bo vlada izkoristila priložnost in posegla v ta spontani proces proaktivno in z načrtnim delovanjem, bomo lahko čez dve leti predstavili bistveno drugačne številke.«
»Večkrat smo že s priporočili predlagali dopolnitve predpisov, predlagali praktične rešitve in redno opozarjamo na pomanjkljivosti pri izvajanju zakonskih zavez z namenom, da bi vlada in pristojna ministrstva zagotovila vse potrebno za odstranitev omenjenih ovir,« je dejal Lobnik.
»Namreč v tistih primerih, kjer se družba lahko, se mora prilagoditi tistim, ki se sami ne morejo prilagoditi situaciji, in to je naša odgovornost. Ne samo, da je vedno več ljudi, ki potrebujejo takšne in drugačne prilagoditve, ampak je to, da je treba prostor prilagoditi ljudem, temeljno sporočilo varstva pred diskriminacijo,« je še dejal Lobnik.
Zagovornik opozoril tudi na težave invalidov s podaljševanjem vozniških dovoljenj v času zdravniške stavke
Lobnik je med drugim izpostavil, da javni prevoz za mnoge invalide ni alternativa osebnemu vozilu, zato je še toliko bolj problematično, da mnogi invalidi zaradi zdravniške stavke trenutno ne morejo pridobiti ali podaljšati vozniških dovoljenj.
Z zagovornikovim opozorilom se je strinjala tudi predsednica NSIOS Mateja Toman. To, kar je bilo povzročeno invalidnim voznikom, po njenih besedah odpira vprašanje, kaj sploh je mobilnost. "To je tisti osnovni predpogoj, da sploh lahko sodelujemo v družbi, in družba brez ovir je tista družba, kjer se sploh začnemo pogovarjati o uresničevanju temeljnih človekovih pravic," je dejala.