Podpisu pogodbe so prisostvovali minister za kulturo Vasko Simoniti, minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič, generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough ter dekanja Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI) Univerze v Ljubljani Mojca Ciglarič.
Namen pilotnega projekta samodejnega podnaslavljanja TV-programov je po navedbah ministrstva preizkus delovanja aplikacijskega vmesnika, razvitega na FRI, ki bo v realnem času pretvarjal govor v podnapise. To vključuje tudi vstavljanje velikih začetnic in ločil ter, v kolikor bo izvedljivo, identifikacijo govorca. S tem bi bistveno pripomogli k dostopnosti programskih vsebin za senzorno ovirane, kar je tudi glavni cilj projekta.
Minister Simoniti je ob podpisu pogodbe poudaril, da je samodejno podnaslavljanje "izredno pomembno za ranljive skupine, kot so gluhi in naglušni", ter izrazil upanje, da se bo čim prej uresničilo to, "kar je že znano in uporabno v državah z večjim nacionalnim zaledjem". Pohvalil je ministra za digitalno preobrazbo, ki je po njegovem mnenju zaslužen za pospešitev izvajanja projekta, ter izrazil upanje, da bo projekt zaživel že do konca koledarskega leta.
Zadovoljstvo nad projektom je izrazil tudi minister Andrijanič, ki ga vidi "kot odličen dokaz digitalizacije v službi ljudi. Je prav tako primer, kako lahko večjo vključenost ranljivih skupin dosežemo prav s slovenskim znanjem." Izpostavil je tudi pomen večje dostopnosti živih vsebin za ranljive skupine, kot so dnevnoinformativni progami, pogovorne oddaje ter športni prenosi.
Po njegovih besedah je ocenjeno število oseb z okvarami sluha v Sloveniji večje od 200.000, vsem pa je nujno zagotavljati enakovreden dostop do ključnih informacij, zaradi česar vidi dotični projekt kot zelo pomemben. Veselje je izrazil tudi nad dejstvom, da bo skupnost gluhih in naglušnih zelo aktivno sodelovala pri tehnični in vsebinski pripravi te rešitve.
Dekanja FRI Mojca Ciglarič je poudarila, da so na fakulteti vedno veseli, ko dognanja, ki jih sicer podajajo študentom, najdejo pot tudi v konkretne izdelke: "To nam bo omogočil današnji podpis pogodbe. Z uporabo najbolj sodobnih tehnologij, nevronskih mrež, strojnega učenja in umetne inteligence, bomo prispevali k dostopnosti kakovostnih medijskih vsebin za ljudi z okvaro sluha, pa tudi za bolj splošne namene."
Navdušenje nad vključenostjo v pilotni projekt je izrazil tudi Andrej Grah Whatmough, ki samodejno podnaslavljanje vidi kot dober premik tako za dostopnost programov RTV Slovenija kot družbo nasploh.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pozdravlja projekt
V Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije pozdravljajo projekt samodejnega podnaslavljanja televizijskih programov, s pomočjo katerega bodo lahko osebe z izgubo sluha enakopravno spremljale bogat program na Televiziii Slovenija. Kot so izpostavili, je dostopnost do informacij, med drugim tudi do medijev, ključnega pomena za gluhe in naglušne. Mnogim gluhim in naglušnim je televizija okno v svet, brez tolmača, sprotnih podnapisov pa le mrtva slika na ekranu. Marsikdaj brez podnapisov slika lahko vzbudi popolnoma napačne in zavajajoče informacije, so opozorili v zvezi.
"Prepričani smo, da bo primer sprotnega podnaslavljanja primer dobre prakse tudi za vse ostale storitve, ki so za osebe z izgubo sluha izredno pomembne. Od komercialnih in lokalnih televizij, pa spremljanja sodnih razprav na sodišču, predavanj na fakulteti in še bi lahko naštevali," so zapisaIi.V Sloveniji je približno 1500 gluhih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik, in okoli 200.000 oseb, ki imajo različne stopnje izgube sluha. Izguba sluha je najpogostejša spremljajoča invalidnost starejših. Najpogosteje vodi v izolacijo, umik in osamljenost. Osebe se po navedbah zveze zato manj vključujejo v socialno in družbeno življenje, soočajo se z velikimi izzivi na delovnem mestu, v procesu izobraževanja in drugih situacijah.Zato je dostopnost do informacij in komunikacije, med drugim tudi dostopnost medijev ključnega in življenjskega pomena.
Sprotno podnaslavljanje bo tako mnogim starejšim osebam z izgubo sluha v domovih za starejše in domačem okolju v mnogočem olajšalo kakovostno življenje in starost, so prepričani v zvezi.Na ministrstvu za kulturo so namreč v sredo podpisali tristransko pogodbo med ministrstvom kot naročnikom in fakulteto za računalništvo in informatiko (FRI) ter javnim zavodom Radioteleviziio Sloveniia kot izvajalcema projekta samodejnega podnaslavljanja televizijskih programov.Namen pilotnega projekta samodejnega podnaslavljanja
TV-programov je po navedbah ministrstva preizkus delovanja aplikacijskega vmesnika, razvitega na FRI, ki bo v realnem času pretvarjal govor v podnapise. To vključuje tudi vstavljanje velikih začetníc in ločil ter, v kolikor bo izvedljivo, identifikacijo govorca. S tern bi bistveno pripomogli k dostopnosti programskih vsebin za senzorno ovirane, kar je tudi glavni cilj projekta.