Roka, ki navidezno držži človeške možgane: sredi možganov je osvetljen košček sestavljanke, nekaj koščkov lebdi v prostoru naokoli, prav tako prosojne kapsule za tablete. Foto: Shutterstock
Roka, ki navidezno držži človeške možgane: sredi možganov je osvetljen košček sestavljanke, nekaj koščkov lebdi v prostoru naokoli, prav tako prosojne kapsule za tablete. Foto: Shutterstock

Danes, v četrtek, 16. novembra, ob 19. uri
Predavanje prof. dr. Zvezdana Pirtoška: Sence pozabljenega sveta – demenca in razpad spomina

»Umetnost, posebej glasba, nam vzbuja čustva, ustvarja čutne izkušnje, ostri kognitivne procese, vse to pa lahko sproži priklic spomina in doživetje svojega Jaza. Umetnost nam je vsem – posebej pa trpečim in bolnim – lahko uteha in zdravilo; obolelim z demenco pa je umetnost kot romanje, na katerem med sencami preteklosti znova najdejo (četudi razbite in četudi le za hip) delčke Sebe,« pravi prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja UKC v Ljubljani.

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek v zdravniški beli halji, poleg njega na mizi silhueta človeškega obraza in glave. Foto: BoBo
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek v zdravniški beli halji, poleg njega na mizi silhueta človeškega obraza in glave. Foto: BoBo

V soboto, 18. novembra, b 19.30
Komorna opera Ko sem še, avtoric Bojane Šaljić Podešva in Saške Rakef

Ko sem še je komorna opera o odhajanju ljubljene osebe s kronično napredujočo boleznijo možganov, demenco. Ko preteklost vdira v sedanjost, ko je bolečina in je strah. Nemir. Izguba identitete in občutka lastne vrednosti. Demenca prizadene tako posameznika kot njegove ljubljene in bližnje. Ko se zdi, da si ne delimo več istega časa in prostora, se še lahko srečamo? V pesmi, v glasbi? V dotiku, v tišini?

Komorna opera Ko sem še na svojstven način obravnava tematiko odhajanja ljubljene osebe s kronično napredujočo boleznijo možganov, demenco.