Klakočar Zupančič je sprejela predstavnike Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije na čelu s predsednikom zveze Matejem Žnuderlom. V pogovoru z njo so poudarili, da je slepota ena težjih telesnih okvar, zato slepi in slabovidni potrebujejo veliko prilagoditev in uvidevnosti, da lahko delujejo kot enakovredni člani družbe.
Predstavniki zveze so v pogovoru s predsednico DZ med drugim izpostavili, da so pravice slepih in slabovidnih pomanjkljivo urejene na področju osebne asistence in dolgotrajne oskrbe.
Po mnenju predstavnikov Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije so individualne pravice slepih in slabovidnih pomanjkljivo urejene in celo diskriminatorne predvsem na področju osebne asistence in dolgotrajne oskrbe. Kot je Žnuderl pojasnil za STA, zakon o dolgotrajni oskrbi izpušča senzorne invalide. Zakonodaja na področju osebne asistence pa slepim, gluhim in gluhoslepim omogoča dodatek za pomoč pri komunikaciji in spremstvu v obsegu do 30 ur. "Če človek ne potrebuje 30 ur pomoči na mesec, ampak manj, pomoči ne dobi sploh," je izpostavil Matej Žnuderl.
V zvezi so v pogovoru s predsednico še izpostavili, da knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani kot edina ustanova v Sloveniji za slepe in slabovidne prilagaja ter izposoja knjižno gradivo v dostopnih zapisih.
Videči si svet slepih in slabovidnih težko predstavljajo, so Klakočar Zupančič povzeli v sporočilu. Strinjala se je, da je vsakršna diskriminacija, še posebej oseb s posebnimi potrebami, nesprejemljiva.