Končala se je javna razprava o predlogu zakona o osebni asistenci, ki prinaša mnogo sprememb. Uporabnike najbolj skrbi celoten odvzem dodatka za pomoč in postrežbo. Do zdaj so ga namreč za storitev osebne asistence prispevali le polovico.
En asistent v družini
Predlog predvideva zmanjšanje števila družinskih članov kot osebnih asistentov, in sicer z dveh na enega, kar je nepremišljeno, trdi Kastelic. Predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Mateja Toman poudarja, da vlada pomanjkanje kadra in da je treba spremembo osvetliti z več strani. "Delodajalec ne more kar nekomu odpovedati pogodbe iz tako imenovanih poslovnih razlogov, če bo hkrati iskal drugega za isto delovno mesto. Tako da je vprašljivo, ali je to po delovnopravni zakonodaji sploh izvedljivo."
Uporabnike skrbi tudi napovedana sprememba glede navzočnosti asistenta med nočnim počitkom uporabnika. Ta naj ne bi bila dovoljena, če ne gre za uporabnikovo življenjsko ogroženost. Kastelic se sprašuje, kaj bo s tistimi, ki niso neposredno življenjsko ogroženi, pa denimo brez pomoči ne morejo zamenjati svojega spalnega položaja. "Ko z nekim ukrepom prisilimo ljudi, da ne smejo iti v opero, na koncert ali v gledališče, ki je po navadi zvečer, jih silimo v zdravstveno tvegano oskrbo," je povedal Kastelic.
Marjan Klemenčič, ki je odgovoren za izvajanje osebne asistence pri Društvu aktivnih in zaposlenih invalidov Dazis in je tudi sam uporabnik asistence, poudarja, da so asistenti za svoje odgovorno delo premalo plačani, in še, da zakon ni bil dovolj strokovno dorečen. "Številke so v porastu predvsem zaradi pomanjkanja sistemskih rešitev za določene skupine invalidov. Še vedno dovolj dobro ne deluje zakon o socialnem vključevanju invalidov, ki ga je treba spremeniti, pravila izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi pa se postavljajo vzporedno z zakonom o osebni asistenci," je opozoril.
Mesec: Usklajevanje sistemov
Resorni minister Luka Mesec poudarja, da sicer ni namen sprememb, da ljudje ostanejo brez pravic: "Od začetka je namen, da se socialni sistemi začnejo usklajevati. Nastala bo enotna vstopna točka, in prvi institut, ki ga bomo uvedli v dolgotrajni oskrbi, je institut oskrbovalca družinskega člana."
"Obseg pomoči na domu v okviru zakona o dolgotrajni oskrbi je precej omejen, največ 110 ur na mesec," pa pravi Mateja Toman, zato opozarja, da avtomatizem prenosa določenega dela uporabnikov v sistem dolgotrajne oskrbe ne bo sprejemljiv.
“Da se varčuje pri invalidih, se mi zdi popolnoma nesprejemljivo in bizarno,” pa zaključuje bodoča uporabnica osebne asistence Ana Rogel, ki poudarja nesprejemljivost predolgih birokratskih postopkov pri pridobivanju pravic.
Za podrobnejša pojasnila glede predloga Zakona o osebni asistenci je Radio Slovenija zaprosil tudi resorno ministrstvo, ki pa je sodelovanje z nami zavrnilo in zatrdilo, da bodo podrobnejša pojasnila o napovedanih spremembah dali po koncu javne razprave.
Vabljeni k poslušanju celotne radijske oddaje Aktualna tema.