Z demenco pri nas po neuradnih podatkih živi okoli 35.000 ljudi, večina med njimi je starejših. Ocene kažejo, da ima demenco vsak šesti starejši od 80 let. Kot poudarja stroka, je resnično število najverjetneje še večje, saj so številni brez diagnoze. Demenca, ki je velik medicinski in še večji psihosocialni izziv, se bo v prihodnje najverjetneje dotaknila vsakega drugega prebivalca: ali bodo zboleli sami ali pa bo zbolel eden od bližnjih. Za obvladovanje bolezni je ključno čim zgodnejše odkrivanje bolezni in posledično zgodnji začetek zdravljenja.
Potek študije
Med 412 sodelujočimi v preliminarni študiji, od tega jih je 250 sodelovalo prek projekta Pomni, je bilo 70 odstotkov žensk in 30 odstotkov moških, povprečna starost je bila 78 let. Kot je na novinarski konferenci pojasnil Jurij Dreo, vodja raziskav in razvoja pri podjetju BrainTrip, nevroznanstveni raziskovalec, ki se usmerja predvsem v elektrofiziološke metrike kognicije, se je večina sodelujočih odzvala na poziv k sodelovanju, k sodelovanju pa so povabili tudi nekatere domove za starejše.
Njihove umske sposobnosti so ocenjevali s petimi psihološkimi presejalnimi testi, njihove možganske funkcije pa s pomočjo BDI-testa, ki deluje na podlagi meritve električnega delovanja možganov in je plod slovenskega raziskovalnega dela. V okviru študije so tako naredili 1200 EEG-posnetkov. Kot je pojasnil Oreo, ima vsak od testov (Montrealska lestvica spoznavnih sposobnosti- MocA, letvica za oceno kognitivnih sposobnosti bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo – ADAS-cog, fototest, Eurotest, kongnitivni preizkus Addenbrock) različno oceno specifičnost in občutljivosti, ključno za dober test pa je razmerje med oceno specifičnosti in občutljivosti. Specifičnost pomeni verjetnost, da test poda pravilen rezultat pri človeku, pri katerem ne zazna bolezni, občutljivost pa verjetnost, da pokaže pravilen rezultat pri človeku, pri katerem zazna bolezen. Ker je po navadi velika večina ljudi, ki pridejo na presejalno testiranje, dejansko zdravih, testi z nizko specifičnostjo ustvarjajo veliko lažno pozitivnih rezultatov.
Presejalni test BDI je pokazal dobro primerljivo natančnost z do zdaj uveljavljenimi psihološkimi presejalnimi testi: ni imel niti največje specifičnosti niti največje občutljivosti, je pa imel najboljše razmerje med obema. "Specifičnost BDI-testa je 97 odstotkov, njegova občutljivost pa 70-odstotna," je pojasnil Dreo, kar so spodbudni podatki, saj je razmerje med specifičnostjo in občutljivostjo boljše kot pri drugih testih. Kot je dodal, sicer noben posamezni test ni popoln in ne more potrditi ali ovreči bolezni. Pri BDI-testu so izmerili 94-odstotno natančnost. "Test BDI predstavlja plod slovenskega raziskovalnega dela, ki je lahko v pomoč predvsem družinskim zdravnikom in tudi nevrologom pri odkrivanju oz. diagnosticiranju demence," je dejal Dreo.
Kaj je pokazala študija?
Kot je pojasnil, je pri razmeroma malo ljudeh, ki so se prijavili na testiranje, prikazalo nizko raven možganske funkcije, kar je nekaj, kar spremlja vsa presejalna testiranja. "V vzorcu, ki smo ga imeli, je 90 odstotkov "gladko" opravilo psihometrične in možganske teste. Nekje v 10 odstotkih pa se je jasneje oz. jasno pokazalo odstopanje. Protokol študije je predvideval, da sodelujoče seznanijo z izidi in jim dajo primerne nasvete, kako ukrepati. Ti nasveti so bili, da obiščejo osebne zdravnike in jim povedo, da so sodelovali v znanstveni študiji in ne v diagnostičnem postopku, in potem ustrezno ukrepajo."
Vzrok bolezni še vedno neznan
Nevrolog Zvezdan Pirtošek je ob tem poudaril, da je demenc zelo veliko, med njimi je od 10 do 15 odstotkov takih, ki so ozdravljive oz. se jih da zdraviti. Najpogostejša je sicer Alzheimerjeva demenca. Stroka še vedno ne ve, kaj je vzrok bolezni, pozna pa njen mehanizem delovanja, in na tem področju skušajo strokovnjaki narediti korak naprej. Dejstvo je, da so medicinsko-farmacevtski preboji na področju demence ali tihe epidemije današnjega časa, kot jo naslavlja Pirtošek, zelo redki. "Z obstoječimi zdravili, ki delujejo predvsem na kemične prenašalce, lahko pomagamo eni tretjini bolnikov, pri drugi tretjini lahko z njimi le stabiliziramo stanje za nekaj let, pri tretji tretjini pa smo nemočni," je navedel Pirtošek.
Vendarle prišla nova zdravila
V zadnjem desetletju so bili premiki na področju diagnosticiranja, razviti so bili novi testi, na področju novih zdravila pa jih skorajda ni bilo. Ameriška agencija za hrano in zdravila FDA je v zadnjem letu dni odobrila dve zdravili oz. učinkovini, lecanemab in aducanumab. "Obe imata skupno to, da imamo prvič v zgodovini zdravljenja demence, na voljo nekaj, kar vpliva na mehanizem bolezni," je pojasnil Pirtošek. Lecanemab je zdravilo iz protiteles, zasnovano za odstranjevanje lepljivih usedlin beljakovine amiloid beta, ki se kopičijo v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. "Študija, ki je trajala 18 mesecev na 1800 sodelujočih, je pokazala, da so za 27 odstotkov upočasnili hitrost napredovanja bolezni, a je študija pokazala tudi na nevarne stranske učinke zdravila," je navedel Pirtošek. Glede aducanumaba pa je Evropska agencija za zdravila (EMA) 17. decembra lani sicer sporočila, da ga ne bo odobrila, ker da ni jasno pokazan njegov klinični učinek.
Odkrivanje in vpliv bolezni
Prvi, ki imajo načeloma stik z bolnikom z demenco, je družinski zdravnik. Zdravnik Primož Kus je opozoril, da je neodkrita demenca res velik problem, v prihodnje pa bo s starajočo družbo še večji. "Želim si, da bi imeli večje možnosti za testiranje in tudi zdravljenje". Ob tem je potegnil vzporednico z alkoholizmom, ki je prav tako velika težava pri nas. "Podobno kot alkoholizem tudi demenca ne prizadene le osebe, ki jo ima, ampak tudi njihove svojce." Načeloma je družinski zdravnik tisti, ki napiše napotnico za nevrologa, ki lahko potem potrdi sum na bolezen.
Da pomeni demenca hudo obremenitev za svojce, je poudarila tudi predsednica Združenja Spominčica, Štefanija Lukič Zlobec. "Prvi znaki so res težko prepoznavni, zato je pomembno, da ljudi ozaveščamo o njih. Velika težava bolezni je tudi stigma, ki jo prinaša bolezen. Dejstvo je, da demenca večji socialni kot zdravstveni problem."
Pojavljajo se vprašanja, ali bi po vzoru presejalnih testov, kot sta Svit in Dora, veljajo uveljaviti tudi presejalne teste za demenco. Po besedah Pirtoška za zdaj ni dovolj študij, da je široko populacijsko presajanje za demenco smiselno, Dreo pa je k temu dodal, da je na podlagi dozdajšnjih izsledkov študij za demenco bolj smiselno ciljano presejalno testiranje, kot že obstajajo na drugih področjih. Široko populacijsko presajanje kot edina na svetu, a še vedno z omejitvami, izvaja Južna Koreja, kjer pa priznavajo, da so učinki tovrstnega presajanja, – izvajajo psihološke presejalne teste –, omejeni. "Pravijo, da je eden glavnih pozitivnih učinkov, dvig ozaveščenosti o bolezni, bolj kot neposredno merljivi medicinski učinki. Da je tako več naložb v raziskovanje in več naložb v psihosocialno podporo."
Kot je povedal nevrolog, je glavni izziv v bližnji prihodnosti, da bomo znali hitro prepoznati ljudi z Alzheimerjevo boleznijo. "Predstavljam si, da bo smiselno uporabljeni EEG dal namig, ali je pretežna patologija zadaj ali je spredaj. "
