Lani je študentka Inkluzivne pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem Kristina Naglost v okviru magistrskega dela izdelala repliko slike Toneta Kralja z naslovom Srečanje. Gre za reliefno sliko, ki je prilagojena za osebe s slepoto in slabovidnostjo.
Za tipno sliko je prejela častno Valvasorjevo priznanje za izjemen dosežek na področju snovanja in izdelave tipne umetniške slike za osebe s slepoto in slabovidnostjo. Da bi bilo mogoče prikazati perspektivo osebam s slepoto, se je odločila, da bo naredila sliko v reliefni tehniki v treh globinah. S taktilnim zaznavanjem reliefa je mogoče jasno razbrati kompozicijo figur, nekatere njihove položaje in dinamiko kretenj ter njihovo prepletenost ob pomembnem dogodku, srečanju grofa s puntarji.
Tipna slika je na ogled in otip v Vili Bartolomei v Solkanu.
Kdaj ste se seznanili s tipnimi slikami?
Tipne slike sem s širšim pomenom spoznala na predavanju doc. dr. prof. Aksinje Kermauner na Pedagoški fakulteti v Kopru.
Kako ste se lotili izdelave tipne slike v tako velikem formatu? Ste se zgledovali po drugih tipnih slikah?
Izhajala sem iz spontane ideje, iz želje po veččutnem potovanju skozi sliko. Pred izdelavo sem idejo delila s strokovnjaki z različnih področij. Velik format je bil predpogoj za oblikovanje čimvečjega števila podrobnosti slike, po drugi strani pa je omogočal lažjo izvedbo. Potreben je bil natančen načrt, ki se je skozi izvedbo še dopolnjeval.
Po drugih tipnih slikah se nisem zgledovala, saj cilj ni bil spoznati oblike, ki so na sliki. Bistvo je bilo veččutno občutiti sliko, njene podrobnosti, s tem pa razumeti slikarjev stil in takratni čas.
Kako ste izbrali sliko?
Ker prihajam z Goriške, sem se odločila, da si ogledam slike v Tolminskem muzeju. Presenečena sem bila nad velikostjo, zgodbo in strukturo slike Toneta Kralja z naslovom Srečanje. Slika ponuja ogromno detajlov, nas opominja na pomemben dogodek na Goriškem in izvrstno predstavlja takratni čas. S svojo strukturo ponuja razumevanje perspektive slepim in slabovidnim. Poleg tega pa jo je naslikal pomemben slovenski slikar, čigar freske in slike ohranjajo cerkve in muzeji po Sloveniji.
Kako je potekala izdelava tipne slike?
Pred izdelavo je potekalo več razmišljanj s strokovnjakom s področja restavratorstva, saj je sliko velikosti 3m x 1,5m z vsemi podrobnostmi, zgodbo in perspektivo, ki jo slika ponuja, težko pomanjšati in oblikovati tako, da ohrani slikarjev prepoznavni stil slikanja. Ob dobro postavljenem načrtu o izdelavi je skozi celoten proces prišlo do dodatnih izboljšav in pomembnih sprememb, saj je pri ustvarjanju svoj pogled na vodenje skozi sliko dodal kustos pedagog, na podlagi potreb pa so člani Goriškega društva slepih in slabovidnih predlagali dopolnitve.
Kakšni so bili odzivi na tipno sliko?
Topli, srčni, iskreni in hvaležni. Tako s strani slepih in slabovidnih kot tudi videčih. Manjkalo ni niti strokovnih odzivov, saj slika ponuja veliko možnosti za nadgradnjo s pomočjo trenutne tehnologije.
Kaj pomeni Valvasorjevo priznanje za izdelavo tipnih slik?
Priznanje je kot steber, ki bo povezoval ljudi z različnih področij in jim ponujal izziv za nadaljnji razvoj dostopnosti likovne umetnosti preko veččutne zaznave.
Kaj si želite na tem področju v prihodnosti, tako osebno kot v splošnem slovenskem prostoru?
Sledila bom potovanju te slike, njenemu razvoju in nadgradnji ter sprejemala različne poglede nanjo. Želim si, da bi bila ta tipna slika navdih umetnikom, ki bi s svojo strokovnostjo omogočili slepim in slabovidnim spoznati, občutiti in videti slovensko, pa tudi svetovno zgodovino, ki je ohranjena v slikah.