Prva septembrska nedelja bo mladim poslušalcem Prvega programa Radia Slovenija prinesla novo radijsko nadaljevanko Kot v filmu, ki je nastala po istoimenskem mladinskem romanu avtorja Vinka Möderndorferja.
Radijska nadaljevanka Kot v filmu je nastala v produkciji Uredništva igralnega programa Radia Slovenija. Gre za najobsežnejšo igrano produkcijo Radia Slovenija v zadnjih letih. V nadaljevanki je nastopilo 14 igralcev, sedem dramskih in sedem zdaj že nekdanjih učencev OŠ Prežihovega Voranca.
V osmih delih nadaljevanke bodo lahko mladi sledili zvočni zgodbi skoraj dvanajstletnega Gašperja (Ivo Vitez in Saša Tabaković), razpetega med mamo (Maša Derganc), očimom (Uroš Fürst) in biološkim očetom (Matija Rozman). Gašper pa se lovi tudi med šolo, svetom svetovnega spleta, filmi in svojimi prijatelji. Zgodbo o hitenju v odraslost, ki jo je doživel prav vsak od nas, je iz pisanega v slušno mojstrsko prevedel režiser Klemen Markovčič, ki nam je tudi odgovoril na nekaj vprašanj.
Pogovor z radijskim režiserjem Klemnom Markovčičem
Kako ste se odločili, da boste v radijsko nadaljevanko spremenili prav mladinski roman Vinka Möderndorferja Kot v filmu?
Predlog za nadaljevanko je dal avtor sam in jo tudi zasnoval po svojem romanu. Ta je leta 2013 izšel pri založbi Mladinska knjiga in prejel več nagrad in priznanj – Modra ptica, Večernica, Desetnica, Zlata hruška, umeščen pa je bil tudi v projekt Rastem s knjigo. Generacije so knjižno obliko zgodbe o odraščanju in dogodivščinah Gašperja, osrednjega junaka romana, že vzele za svojo. Zdaj pa se lahko v ta »film« podaja tudi skozi zvok.
Kako radijska nadaljevanka sploh nastane?
To je dolgotrajen, kompleksen in zahteven proces. Od radijske igre se razlikuje seveda v obsegu, ki od režiserja in vseh njegovih sodelavcev zahteva celostno zvočno sliko že na samem začetku, da bi zvočna zgodba v nadaljevanjih seveda lahko delovala kot usklajena celota. Sicer pa se produkcijsko ne razlikuje bistveno od siceršnjih snemanj radijskih iger. Po predlogi se oblikuje zasedbo, sledijo snemalni termini, ki jih je v primeru nadaljevanke seveda bistveno več in so tudi bolj razdrobljeni, montaže in v primeru nadaljevanke Kot v filmu tudi zahtevna terenska snemanja prostorskih akustik in efektov. Kompleksna je tudi izvirna glasbena podoba.
Kako ste izbrali interprete? Kdo so glasovi, ki jim bomo lahko prisluhnili?
Osrednjega junaka Gašperja interpretirata dramski igralec Saša Tabaković in Ivo Vitez. Poleg njiju pa bomo lahko prisluhnili še dramskim igralcem Matiji Rozmanu, Maši Derganc, Urošu Fürstu, Benjaminu Krnetiću, Saši Mihelčič, Matiji Vastlu in seveda še šestim zdaj že bivšim učencem z OŠ Prežihovega Voranca iz Ljubljane. Zasedba je obsežna. Po navadi pa za osrednje junake že ob prvem branju slišim glasove tistih igralcev, ki bi jih po mojem lahko ustrezno interpretirali in s tem tudi zvočno oživili.
Ste igralce oziroma glasove za junake zgodbe Kot v filmu izbrali na avdiciji?
Samo otroke. Avdicija je potekala v tesnem sodelovanju z OŠ Prežihovega Voranca. Na moje presenečenje in veselje se je avdicije udeležil tudi Ivo Vitez, ki je izjemno luciden mlad človek in se je izkazal z izvrstnim razumevanjem besedila, logičnim tvorjenjem stavkov in misli, kar za otroke ni običajno. Sem se pa še preden sem izbral igralca za Gašperja odločil, da bom ta osrednji lik delil na dva glasova. Želel sem namreč poudariti, da okolica Gašperja doživlja kot otroka, torej starega toliko kot je, v sebi, v svojih notranjih monologih pa je Gašper zase (že) odrasel.
Kako so potekale priprave na snemanje, ste imeli govorne vaje, branja …?
Vaje na radiu niso več ustaljena praksa. Zanje se odločamo glede na zahtevnost posamezne vsebine, ki jo snemamo ali po presoji režiserja. Tudi tokrat je bilo tako. Vloži pa se bistveno več v predpripravo predloge, zasnove jasnega koncepta in vizije posameznih vlog oziroma medsebojnih odnosov likov. Radio zahteva jasno, točno, natančno, predvsem pa hitro igro. Zato, kolikor se le da, vnaprej opolnomočimo igralca, da se lahko pripravi na vlogo.
Živimo v zelo vizualnem svetu, zakaj je pomembno, da se osredotočimo tudi le na zvok?
Poslušanje je nadvse pomembno zato, da znamo slišati najprej sebe in potem tudi sočloveka. To, da (se) ne znamo več poslušati, postaja vse večja težava. Radijska igra, kot ena najkompleksnejših radiofonskih oblik, je prav zato nadvse pomembna za otrokov celostni razvoj. Spodbuja namreč njegovo abstraktno mišljenje, ki je v svetu prevlade konkretne predstavnosti skorajda vitalnega pomena. Sluh je gotovo eno najbolj zapostavljenih človekovih čutil v 21. stoletju. In tudi zato radijska igra še vedno ostaja izbirna vsebina v učnem načrtu za osnovne šole v vseh treh triadah.
Režiser Klemen Markovčič je z režijo in s svojo radijsko priredbo zasnoval čisto, poetično in gibko zvočno radijsko zgodbo z željo, da bi tako v estetskem kot narativnem smislu najbolj nazorno nagovorila zdajšnje generacije zgodnjih najstnikov.
»Pri svojem delu vedno postavim v osišče poslušalca – na kakšen način ga bom nagovoril. Zlasti, če gre za tako svojstveno skupino, kot je 12+, ki je na neki način zelo zapostavljena, tako pri literaturi kot pri drugih oblikah umetnosti. Ko otroci vstopajo v najstniška leta, se jih veliko težje nagovori, je pa ta starostna skupina izredno ranljiva in občutljiva. Prav zato je bilo treba skrbno razmisliti, kako jih bomo nagovorili,« je še zapisal Klemen Markošek.
Prvi od osmih delov nadaljevanke bo na sporedu v nedeljo, 6. 9. 2020, in nato vsako naslednjo ob 8.05 na Prvem programu Radia Slovenija vse do konca oktobra.
Radijsko nadaljevanko Kot v filmu so ustvarjali
Za zvočno podobo radijske nadaljevanke Kot v filmu je poskrbel mladi tonski mojster Urban Gruden. Z ustvarjanjem različnih zvočnih prostorov, stanj, jasne montaže, suverene strukture in uporabe posebej za nadaljevanko posnetih zvočnih efektov sugestivno nagovarja notranje svetove mladega poslušalca in njegovo domišljijo.
Izvirno glasbo za radijsko igrano produkcijo je ustvaril duo Silence (Boris Benko in Primož Hladnik), ki ju poznamo predvsem iz gledališča in s filma. Ustvarila sta samosvojo zvočno pokrajino, ki deluje skorajda filmsko in briše meje med različnimi medijskimi in umetniškimi izrazi. Izrazito narativno strukturo nadaljevanke glasba poveže v koherentno celoto in ji dodaja nevsiljiv in samosvoj podporni komentar.
Svetovalka za jezik Mateja Juričan pa je poskrbela, da je bil jezik, prilagojen mlademu poslušalcu, a še vedno zavezan najvišjim govornim standardom nacionalnega Radia Slovenija. S tem je govor verjeten in takšen, kot bi ga slišali v stvarnem življenju.
Produkcija radijskih iger za otroke na RTV Slovenija
Radijske igre za otroke pri nas nastajajo izključno v produkciji nacionalnega Radia Slovenija in so nadvse pomembne za otrokov celostni razvoj. Spodbujajo namreč njegovo abstraktno mišljenje, ki je v svetu izrazite konkretne predstavnosti skorajda vitalnega pomena. Letno je v radijskem etru nacionalnega radia predvajano več kot 50 radijskih iger za otroke ali vsak teden ena v že desetletja ustaljenem terminu v nedeljo ob 08.05 na Prvem. Sproti pa se bogatí tudi spletni arhiv te igrane produkcije, ki omogoča poslušanje na zahtevo v vsakem trenutku: https://www.rtvslo.si/radio in https://otroski.rtvslo.si/rio/.
