Spomladi je na tekmovanju v Poreču postala evropska podprvakinja v kategoriji parakarate kata ženske v skupini K22 (karateistke z intelektualno oviranostjo), pred tednom dni pa je v Dubaju na svetovnem prvenstvu dosegla skupno 4.-5. mesto, v skupini K21 pa je zasedla 3. mesto. Diandra Bekčić je mojstrica karateja 2. DAN, v športni karieri pa je zabeležila 6 naslovo parakarate državne prvakinje med članicami. Z Diandro Bekčić smo se pogovarjali o preteklih uspehih in željah za prihodnost.
Kdaj ste se začeli ukvarjati s karatejem in kakšni so bili prvi koraki pri vadbi?
S karatejem sem se začela ukvarjati pred dvanajstimi leti na pobudo Darka Aravsa, ki je postal moj prvi trener. Prvi koraki pri karateju so bili zelo težki in negotovi. Potrebovala sem veliko spodbude in pomoči, da sem sploh lahko obvladala prve elemente karateja. Kar nekajkrat sem že hotela odnehati, vendar sem na spodbudo trenerja in družine nadaljevala in vztrajala.
Kdaj ste doživeli prve uspehe?
Pred šestimi leti, novembra 2015, sem prvič postala državna prvakinja v parakarateju. To je bil prvi večji uspeh. Do zdaj sem osvojila šest naslovov državne prvakinje. Osvojila sem tri mednarodne turnirje: v Samoborju 2019 in 2020, v Rijeki 2019, Maribor Open med 2017 in 2019, Slovenija Open Laško 2019 in Horse Cup Slovenske Konjice 2020. Pred tem pa sem sodelovala na različnih tekmah šolske lige.
Kaj vam poleg telesne aktivnosti pomeni karate? Znano je, da karate ni samo fizična vadba, temveč vpliva tudi na misli in notranji mir.
Poleg telesne aktivnosti mi karate pomeni sprostitev, svobodo, samozavest. Predvsem sem po vadbi bolj umirjena in miselno zbrana.
Leta 2018 ste v Mestni občini Velenje prejeli naziv najboljša športnica invalidka. Kakšen pomen je imelo to priznanje za vas?
Priznanje mi je ogromno pomenilo. S tem sem dokazala, da so lahko tudi naši dosežki opaženi. Moje slike so bile na jumbo plakatih po celem Velenju in veliko mojih someščanov me je na ulici ustavilo in so me spraševali, kako treniram in ali je težko. Ob tem so mi seveda čestitali. To mi je ogromno pomenilo. Predvsem sem se počutila izjemno polaskano in sem še z večjim veseljem trenirala in se trudila.
Del parakarateja ste že več kot desetletje. Ali sedaj več ljudi trenira parakarate? Se vam zdi, da je bolje poskrbljeno za parakarateiste, kot je bilo na začetku?
Sedaj poznam že kar nekaj ljudi, ki so se vključili v treninge parakarateja. Tudi sama spodbujam ljudi s podobnimi težavami, kot jih imam sama, da pridejo in poizkusijo vadbo karateja. Seveda je sedaj bolje poskrbljeno za parakarateiste, kot je bilo to na začetku, ko sem jaz pričela s treningi in tekmami. Bolj smo vključeni v treninge in tekmovanja, pa vendar še vedno premalo ljudi pozna parakarate. Še vedno ni na vsaki tekmi kategorije parakarateja.
Pred nekaj dnevi ste se vrnili s svetovnega prvenstva v Dubaju. Tja ste se odpravili z reprezentančnim trenerjem Bojanom Marinčkom. Kakšno je vajino sodelovanje?
S trenerjem Bojanom Marinčkom sva začela sodelovati letos pred pripravami na svetovno prvenstvo v Dubaju. Že na pripravah v Mariboru sva se odlično ujela. Treningi z njim so zelo intenzivni in naporni. Pokazal mi je nov pogled na karate in samo vadbo. Vendar se je ves trud izplačal in sem res dobro nastopala.
V zadnjem letu ste osvojili srebrno medaljo na evropskem prvenstvu v parakarateju, v Dubaju ste na svetovnem prvenstvu dosegli zelo dober uspeh s skupno 4.-5. mestom. Vaša forma je vedno boljša. Čemu pripisujete takšne uspehe?
Res je, moja forma se resnično stopnjuje. To je rezultat dolgotrajnega trdega dela, dobrih treningov, dobrih trenerjev in predvsem tega, da verjamem vase in da vame verjamejo tudi vsi, ki delajo z mano.
Po svetovnem prvenstvu v Dubaju ste pri svojem nastopu izpostavili pomanjkanje koncentracije moči: na kakšen način želite izboljšati svojo pripravljenost za prihodnost?
Skupaj z reprezentančnim trenerjem Bojanom Marinčkom in klubskim trenerjem Zdenkom Miklavcem in celotnim Karate klubom Velenje smo pripravili načrt za moje treninge. Predvsem bom veliko delala na moči, stabilnosti in preciznosti same izvedbe kate. Zaradi skrajšane desne noge imam še kar precej težav pri ravnotežju, s takim načrtom vadbe pa bi rada te težave čimbolj zmanjšala. Učim se tudi novo kato Sochin.
Ali v bližnji prihodnosti pričakujete kakšna pomembna tekmovanja, kako se na njih pripravljate?
Da, v začetku naslednjega leta me čaka mednarodna tekma na Hrvaškem, meseca maja 2022 pa evropsko prvenstvo v Istanbulu. Nato pa seveda še svetovno prvenstvo leta 2023 v Budimpešti. Zato bodo moji treningi še bolj intenzivni. Rada bi izpopolnila svojo izvedbo kate in pripravila še kakšno novo kato poleg vseh mojstrskih kat, ki jih že obvladam.
