Varuhinja je uvodoma predstavila delovanje RTV Slovenija, nekaj izstopajočih dosežkov in izzivov, poti za uresničevanje javnega interesa ter vlogo varuha, ki skozi obravnavo odzivov bdi nad spoštovanjem standardov in meril ter vodstvu in programskim ustvarjalcem pomaga razumeti pričakovanja občinstva.
Podrobneje je predstavila odzive, povezane z etično in poklicno ustrezno obravnavo invalidov in invalidskih tematik, enakopravnostjo v produkciji in uporabi vsebin, normalizacijo invalidnosti in še zlasti dostopnostjo vsebin. Odzivov glede dostopnosti je bilo v prvi polovici letošnjega leta še enkrat več kot v celotnem lanskem letu, kar je mogoče povezati s koronavirusno epidemijo, ko je bila potreba po sprotnem informiranju večja.
Varuhinja je predstavila tudi konkretne podatke: leta 2017 je bilo odzivov 16, leta 2018 21, leta 2019 15, v prvi polovici leta 2020 pa 30.
Spregovorila je tudi o nesporazumih, napakah in težavah, predstavila nekaj konkretnih odzivov, mnenj in pobud. Med odzivi so na primer:
- Upoštevanje poklicnih in etičnih meril v obravnavi invalidov in invalidskih tematik (primeri):
· načelo dobrega okusa in spoštovanja vrednot občinstva: Kaj dogaja (28. 9. 2019), priporočilo: dosledno uveljavljati ločnico med duhovitostjo in vulgarnostjo;
· načelo raznovrstnosti in enakopravne obravnave: športni dosežki invalidov, npr. specialna OI v Abu Dabiju, spomladi 2019, priporočilo: uporaba vseh kanalov komunikacije in možnosti za informiranje;
· spregled vsebine: akademija ob 50-letnici Društva distrofikov (23. 10. 2019).
- Enakopravnost v produkciji in uporabi vsebin (primeri)
· Ali lahko v TV-kvizih Vem! In Joker sodeluje slepi tekmovalec? (večkrat); priporočilo: razmislek ob izbiri formatov;
· Kako naj se slepi registrira kot spletni uporabnik RTV 4D? (več odzivov l. 2018): opozorilo in dodana aplikacija;
· Prilagojenost studiev za gibalno ovirane (Tarča, 16. 1. 2020); priporočilo: prilagoditve, načrtovanje.
- Dostopnost: obseg prilagojenih vsebin, razvoj tehnik dostopnosti
· Tolmačenje v znakovni jezik in podnaslavljanje za gluhe/ naglušne (kdaj simultano zapisovanje govora?);
· Zvočno opisane TV – oddaje in zvočni podnapisi v informativnih oddajah za slepe/ slabovidne;
· PRIMERI DOBRIH PRAKS: protokol o informiranju v izrednih razmerah, govorni opis Prešernove proslave 2020, osveščanje in dostopnost vsebin med koronavirusno epidemijo.
Varuhinja je posebej omenila primere dobre prakse in med njimi letošnjo novost: ponudbo prilagojenih novic za vse tiste bralce, ki zaradi različnih oblik oviranosti potrebujejo lahko branje.
Pohvalila je povečanje obsega dostopnih vsebin za ljudi z okvaro vida in sluha ter kot največji izziv izpostavila razvoj tehnologije za zapis govorjenega jezika. Dosedanje tehnike dostopnosti je RTV Slovenija razvijala z lastnim znanjem in v okviru rednih prihodkov iz RTV prispevka. Nadaljnji napredek ne bo mogoč brez podpore in finančne pomoči države.
Poudarila je pomembno vlogo Odbora za problematiko invalidskih vsebin, ki ga vodi Tomislav Špilak, in koordinatorke invalidskih vsebin na RTV Slovenija Mateje Vodeb ter spomnila na moderen spletni portal DOSTOPNO, ki je stičišče vsebin in storitev za občinstvo z različnimi oblikami invalidnosti.
Odgovorila je tudi na več vprašanj, med drugim o lahkem branju, upoštevanju interesov gluhoslepih, slišnosti in razločnosti povedanega v televizijskih programih ter obravnavi športnih dosežkov invalidov.
Varuhinja se je zahvalila predsedniku NSIOS Borutu Severju za dragoceno priložnost predstavitve svojega dela in pogledov ter pogovora o tako pomembni dejavnosti RTV Slovenija.
