Predstavniki invalidov si želijo, da bi reforma nadgradila njihove pravice, tako da bo spodbujala njihovo zaposlovanje in zagotovila socialno varnost vseh zavarovancev. S pristojnega ministrstva sporočajo, da skupaj s pokojninskim pripravljajo tudi spremembe invalidskega zavarovanja. Dodajajo, da morajo nove pravice iz invalidskega zavarovanja izhajati iz nove definicije invalidnosti in zagotavljati ustrezno raven socialne varnosti.
V samostojni Sloveniji je bilo na področju invalidskega zavarovanja storjenega premalo, meni generalni direktor ZPIZ-a Marijan Papež: "Invalidsko zavarovanje je pa res potrebno reforme in prenove."
Denarni prejemki upravičencev invalidskega zavarovanja so po večini prenizki, zato ne omogočajo socialne varnosti in kakovostnega življenja. Predsednica nacionalnega sveta invalidskih organizacij Mateja Toman pravi: "Zato si želimo, da bo pokojninska reforma, ki bo zajemala tudi ta del, sledila temu, da tudi iz naslova invalidskega zavarovanja vsi prihodki, ki pripadajo zavarovancem, dosegajo ustrezno raven."
Da je na področju nadomestil zmešnjava – ker ni bilo ustrezne prevedbe, so zdaj ta v nekaterih primerih nižja –, meni tudi Papež: "Dejansko ne odražajo manka, ko invalid dela na drugem ustreznem delu. Nekdo z nadomestilom dobi več, kot je imel prej, nekdo manj, tako da je na tem področju res zmešnjava."
Tudi varuh človekovih pravic je prepričan, da področja invalidskega zavarovanja ni mogoče reformirati brez upoštevanja pravic invalidov, ki imajo status invalida po drugih zakonih.
Če ponazorimo s primerom: invalidska pokojnina mladega invalida, ki je bil zavarovan, bo tudi s prišteto dobo manjša od nadomestila za invalidnost, ki ga prejema invalid, ki ni bil zaposlen, čeprav sta bila oba na primer udeleženca v prometni nesreči pri enakih letih z enakimi posledicami. Prvi bo prejemal okoli 500 evrov invalidske pokojnine, drugi pa 620 evrov nadomestila za invalidnost.
