Komisija je januarja 2022 Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika dodelila naziv Kompetenčni center za lahko branje, že leta 2013 pa so začeli z izgradnjo specializirane zbirke, ko so v knjižnici začeli knjige za lahko branje posebej označevati in izpostavljati. Med letoma 2017 in 2019 so sodelovali pri projektu Lahko je brati, kjer so pridobili potrebne usmeritve, metode itd., s pomočjo katerih so vzpostavili specializirano zbirko Berem zlahka. Ta je bila s sredstvi projekta Čebela bere med odprta maja leta 2021. O načinu dela z gradivi v lahkem branju oz. lahkem jeziku smo govorili z bibliotekarko Branko Mrđenović iz Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika.
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika je na začetku leta 2022 s sklepom Komisije za kompetenčne centre pri Združenju splošnih knjižnic postala Kompetenčni center za lahko branje. Kaj to pomeni in na kakšen način je do tega prišlo?
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika v svoje delo že dolgo vpeljuje lahko branje. Konec leta 2021 smo oddali vlogo za pridobitev statusa kompetenčnega centra za lahko branje. Združenje splošnih knjižnic nam je naziv Kompetenčni center za lahko branje podelilo januarja 2022. Naloge kompetenčnih centrov zajemajo delo na določenem področju oziroma storitvi v mreži splošnih knjižnic, v našem primeru na področju lahkega branja. Skrbimo za poglobljeno poznavanje, razvoj in optimizacijo dotičnega področja oz. storitve ter svoje ugotovitve in rešitve delimo v mrežo splošnih knjižnic.
Delujemo v okolju, kjer je mnogo ustanov in uporabnikov, ki bodisi delujejo na področju lahkega branja, jih lahko branje zanima ali pa lahko branje potrebujejo. Ravno zaradi tega knjižnica že dolga leta vključuje lahko branje v svoj program dela. Lahko branje je bilo tako leta 2013 prvič vključeno v bralno značko za odrasle, imenovano Korošci pa bukve beremo. Primarno je bilo namenjeno ranljivim ciljnim skupinam in pripravljeno v sodelovanju s CUDV (Center za usposabljanje, delo in varstvo) Črna na Koroškem.
Urejate torej specializirano zbirko Berem zlahka. Kakšna je posebnost te zbirke, kako jo upravljate in kaj želite z njo doseči tudi v prihodnje?
Začetek izgradnje specializirane zbirke sega v leto 2013, ko smo v knjižnici začeli knjige za lahko branje posebej označevati in izpostavljati. Med letoma 2017 – 2019 smo sodelovali v projektu Lahko je brati, kjer smo pridobili potrebne usmeritve, metode itd., s pomočjo katerih smo vzpostavili specializirano zbirko Berem zlahka. Ta je bila s sredstvi projekta Čebela bere med odprta maja leta 2021.
Zbirka Berem zlahka je namenjena uporabnikom ranljivih ciljnih skupin, razdeljena je na naslednje kategorije: brajica, disleksija, lahko branje, večji tisk, znakovni jezik, zvočne knjige. Njena posebnost je, da je gradivo označeno s slikovnimi oznakami, piktogrami. Znotraj zbirke so uporabnikom na voljo razni pripomočki za branje, kot so elektronska lupa, lupe za branje, bralna očala, bralna ravnila in računalnik. Zbirka je funkcionalno zasnovana, kar pomeni, da je primerno osvetljena, na voljo so različne vrste gradiva (npr. zvočne knjige), police so označene s piktogrami in dovolj velikimi napisi, dostopne pa so z invalidskega vozička. Postavljene so posebne police (police so postavljene tako, da se vidijo naslovnice knjig), na voljo so udobni stoli ter mizi za branje z računalnikom in elektronsko lupo.
S spremljanjem področja lahkega branja in novosti na področju lahkega branja skrbimo za redno dopolnjevanje zbirke. S pomočjo zbirke se želimo približati ranljivim ciljnim skupinam uporabnikov in jih vključiti v dejavnosti knjižnice.
S posebnimi zbirkami pride tudi do specifik pri vsebinskih in formalnih obdelavah v sistemu COBISS, kako ste se lotili tega in ali je tovrstna praksa vpisovanja gradiva v lahkem branju/lahkem jeziku omogočena že po celi Sloveniji?
Gradivo je vsebinsko in formalno obdelano v slovenskem knjižničnem informacijskem sistemu COBISS in posledično vključeno v javno dostopni knjižnični katalog COBISS+. Šifrant postavitve po prostem pristopu je prilagojen z lokalnimi in drugimi oznakami. Te oznake smo vzpostavili sami v sodelovanju z IZUM-om. Lokalne in druge oznake, ki jih uporabljamo, so: oznaka lokacije, UDK postavitev, avtor, naslov, inventarna številka, črtna koda. Na policah je gradivo razporejeno po sistemu UDK. Zbirko redno dopolnjujemo, zasnovana pa je tako, da se lahko skupine širijo oz. razdelijo na podskupine. Poimenovanja skupin gradiva so enostavna, dodani so piktogrami.
Gradivo v zbirki Berem zlahka je postavljeno po področjih, podlokacija je označena z oznako ŠK (oznaka pomeni Študijska knjižnica) in interno oznako BZ (oznaka pomeni Berem zlahka). Temu sledi oznaka področja, tj. UDK. Ker smo uporabnikom zbirke želeli poenostaviti iskanje v zbirki, smo po odobritvi IZUM-a določili naslednje oznake: brajica, disleksija, lahko branje, večji tisk, znakovni jezik, zvočne knjige.
Vsak bibliografski zapis vsebuje tudi primerna gesla, ki določajo zvrst in vsebino gradiva (znotraj sistema COBISS so to polja 600-609 in 610).
Z raznimi predavanji, izobraževanji in neposredno komunikacijo s knjižnicami in knjižničarji delimo naše izkušnje glede označevanja ter vsebinske in formalne obdelave gradiva v sistemu COBISS med druge splošne knjižnice. Sistem COBISS v poljih 600-609 in 610 omogoča označevanje gradiva z oznako »lahko branje«, kar pri svojem delu uporabljajo tudi druge knjižnice po Sloveniji.
Kako v okviru kompetenčnega centra sodelujete z drugimi knjižnicami po Sloveniji?
Kompetenčni center Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika se udeležuje raznih dogodkov tako v lokalnem okolju kot tudi širše. Pripravljamo izobraževanja in delavnice za zaposlene v knjižnicah, kot je bilo npr. predavanje na strokovnem srečanju Bralna kultura in posebne zbirke (v organizaciji Društva bibliotekarjev Maribor, Celja in Koroške), kjer je Kompetenčni center za lahko branje predstavljal svoje delo s prispevkom Berem zlahka – posebna zbirka Kompetenčnega centra za lahko branje v Koroški osrednji knjižnici. V sodelovanju z Društvom bibliotekarjev Koroške smo pripravili predavanje z delavnico Lahko pomagam? – pristop k ranljivim ciljnim skupinam, v letošnjem letu pa pripravljamo še predavanje za Učni center Mestne knjižnice Ljubljana, kjer bomo predstavili delo Kompetenčnega centra za lahko branje.
Pripravljamo tudi seznam gradiv v lahkem branju, ki je dostopen na spletni strani knjižnice in je v pomoč knjižnicam in knjižničnim delavcem, pa tudi končnim uporabnikom.
Kompetenčni center za lahko branje je skupaj z grafičnim oblikovalcem pripravil celostno grafično podobno zbirke Berem zlahka, ki je v pomoč drugim knjižnicam ob vzpostavitvi specializirane knjižnične zbirke. Priročnik CGP je prosto dostopen na naši spletni strani, pošiljamo pa ga tudi v mrežo splošnih knjižnic, prijavljenih na novice o lahkem branju. Zajema tudi piktograme. Kar nekaj splošnih knjižnic je že prevzelo naš CGP in s tem povezano označevanje gradiva za ranljive ciljne skupine. Primer sta Knjižnica Radlje ob Dravi in Knjižnica Velenje.
Drugim knjižnicam smo preko Kompetenčnega centra za lahko branje na voljo za vprašanja o lahkem branju, zbirki Berem zlahka itd. Na nas se obračajo, ko pri svojem delu naletijo na lahko branje ali, ko se lotijo vzpostavitve lastne specializirane zbirke. Odgovarjamo na vprašanja o pojmu »lahko branje«, angleškem terminu za ta pojem in o raznih podrobnosti glede naše zbirke – izbira piktogramov, izbira pripomočkov, ki jih imamo v zbirki (npr. bralna ravnila).
Prav tako organizirate vrsto dogodkov za uporabnike lahkega branja, kakšni so in kako potekajo?
Z uporabniki ranljivih ciljnih skupin sodelujemo na različne načine. Nudimo jim brezplačno članarino in po dogovoru podaljšan rok izposoje in rezervacij. Z njimi sodelujemo pri prirejanju in pripravi tekstov v lahkem branju. Vključujemo jih v različne bralne značke (npr. Korošci pa bukve beremo) in po dogovoru prirejamo bralne skupine in bralna srečanja. Pripravljamo seznam gradiva, kjer lahko najdejo gradivo v lahkem branju, ki jim ga tudi dostavimo (storitev »Knjižnica na obisku« in izbira in pomoč »osebnega knjižničarja«). Mesečno prirejamo srečanja ob knjigah, imenovana Knjižna paberkovanja. Nudimo jim izobraževanja za uporabo knjižnice in vodene obiske knjižnice.
V letošnjem letu smo se predvsem povezali s skupinami iz različnih enot CUDV, ki smo jih povabili v našo knjižnico. Predstavili smo jim naše delovanje, zbirko Berem zlahka in vse storitve in dejavnosti, ki so jim namenjene.
Naše delo predstavljamo ob različnih priložnostih, med drugim tudi na Ravenskih dnevih. V lanskem letu smo za uporabnike ranljivih ciljnih skupin pripravili različne delavnice. Program je popestril Adi Smolar, ki je na našo pobudo ambasador lahkega branja.
Kakšni so načrti za delo na področju lahkega branja v prihodnje, kakšni so vaši kratkoročni in dolgoročni načrti?
Želimo si dobro poznavanje in prepoznavnost področja lahkega branja v mreži splošnih knjižnic in večje vključevanje ranljivih ciljnih skupin v dejavnosti knjižnic.
Kratkoročno smo osredotočeni na spremljanje novosti na področju lahkega branja. Stremimo k dostopnosti besedil na spletni strani Koroške osrednje knjižnice v lahkem branju in izvajamo delavnice za uporabnike lahkega branja (izobraževanja za samostojno uporabo knjižnice, predstavitev ponudbe in dejavnosti). Pripravljamo in dopolnjujemo seznam gradiv v lahkem branju in skrbimo za dopolnjevanje zbirke Berem zlahka. O področju lahkega branja in zbirki Berem zlahka svetujemo splošnim knjižnicam, z izvajanjem predavanj in objavljanjem prispevkov pa stremimo k usposobljenim strokovnim kadrom.
Splošni, dolgoročni cilji, ki smo si jih zastavili in ki jih želimo uresničiti z delom Kompetenčnega centra za lahko branje, so različni in se navezujejo tako na večjo prepoznavnost področja lahkega branja na lokalnem in območnem nivoju (med strokovno javnostjo in tudi med uporabniki knjižnice) kot tudi na delovanje splošnih knjižnic. Doseči želimo enotno delovanje knjižnic na področju lahkega branja, enotno komunikacijsko in računalniško opremljanje ter enotno opremljanje knjižničnega gradiva (vsebinska in formalna obdelava, piktogrami). Za uresničitev tega pa je nujno, da strokovno usposobimo knjižničarsko osebje.
Okrepiti želimo sodelovanje z različnimi organizacijami in posamezniki, kot so organizacije s področja vzgoje in izobraževanja, varstva starejših, centrov za izobraževanje odraslih, varstva ljudi z ovirami. Predvsem si želimo dejavnejšega vključevanja ranljivih ciljnih skupin uporabnikov v različne aktivnosti knjižnic.
Knjižnica je vir znanja in vednosti, odprt praktično komurkoli, ki se sprehodi skozi vaša vrata: na kakšen način gledate na lahko branje in nujnost njegove širitve?
Splošne knjižnice smo namenjene vsem potencialnim uporabnikom v lokalnem okolju, kar seveda vključuje tudi uporabnike ranljivih ciljnih skupin. Področje lahkega branja se nam zdi izjemnega pomena, saj lahko le na ta način dejavno vključujemo vse uporabnike v knjižnico (in jim ponudimo storitve in dejavnosti knjižnice, kot so sodelovanje pri bralni znački, vodenja po knjižnici itd.).
Zaradi tega pripravljamo predavanja in prispevke za knjižničarsko javnost/stroko in jo s svojim delom spodbujamo k izgradnji specializiranih zbirk gradiva v njihovih knjižnicah. Poudarjamo pomen lahkega branja in spodbujamo druge knjižnice k vključevanju ranljivih ciljnih skupin. Pri svojem delu sodelujemo tudi z drugimi organizacijami, ki delujejo na področju lahkega branja, kot je na primer Zavod Risa.
