Na sliki skupina planincev pred kočo na Dobrči 1478 metrov. Foto: InPlaninec
Na sliki skupina planincev pred kočo na Dobrči 1478 metrov. Foto: InPlaninec

Udeleženka pohoda na Dobrčo Marjeta Malovrh Mlačnik je zapisala: "Odpravili smo se po nov žig na Dobrčo, v soboto 7. maja 2022. Z avtobusom smo se odpeljali proti Gorenjski, čez Tržič na Bistriško planino, in po eni uri vožnje začeli s hojo po gozdni makadamski cesti. V začetku se zmerno dvigujemo, potem pa se pot precej postavi pokonci. Zadnjih 15 minut pa se po stezi, polni korenin in skal, malo spuščamo navzdol. Zadnji metri pa zopet strmo navzgor. Po dveh urah smo na cilju. Malo je tudi rosilo, tako da smo bili mokri, malo od potu in malo od dežja. A nič hudega, saj je bilo v koči zakurjena peč in smo se posušili in ogreli. Odtisnili žig ter pojedli topel obrok. Hvala našim zvestim spremljevalcem, ki so nam pomagali pri spremljanju po tem spolzkem terenu."

Vodnik Ludvik, ki je opravil usposabljanje inPlaninec, je povedal: "Kar nekaj časa je minilo, da sem zopet z vami. Zadnjih nekaj dni sem komaj čakal, da se zopet dobimo. Resnična vremenska napoved me ni odvrnila. Druščina je dosegla svoj cilj Dobrča, tudi delček poti po snegu. Oskrba v planinski koči zelo dobra. Pohodniki super."

Na sliki pet planincev na planinski poti, v ozadju slap. Foto: InPlaninec
Na sliki pet planincev na planinski poti, v ozadju slap. Foto: InPlaninec

Anja Uršič, udeleženka pohoda, je zapisala: "Pred odhodom nam je naš vodnik Jurček Nowakk dodelil po dva spremljevalca, saj so bili nekateri predeli v Peklu bolj plezalni in smo zato slepi in slabovidni potrebovali več pomoči. Kaj kmalu smo namreč ugotovili, da nam pri zahtevnejših poteh zelo veliko pomaga tudi drugi spremljevalec od zadaj, ki nas v bolj plezalnih predelih usmerja in nam nakazuje, kam naj točno stopimo. Na delu nam je bila v pomoč tudi dodatno napeta vrv, ki nas je usmerjala med klini. Pot je bila zares fantastična, razgibana in razburljiva, dan pa sta mi dodatno polepšali še moji dve spremljevalki Klavdija in Natalija, s katerima sem neprestano debatirala in se zabavala.

Dodaja: "Na sami poti smo srečali kar pet slapov, ki so nam v svoji veličini in šumenju jemali dih. Navkljub temu, da je pot zahtevala našo polno koncentracijo in pogum, smo na koncu prav vsi iz Pekla prišli živi in nasmejani do ušes. Med povratkom iz Pekla smo na jasi videli tudi gamse. Po prihodu na izhodiščno točko smo se že veselili zakuske v lovski koči, kjer se bomo lahko podkrepčali, zato smo na hitro vtisnili žig v planinski dnevnik in se nato s kombiji odpeljali do lovske koče. Ko smo se lepo najedli, smo ob zvokih harmonike skupaj s spremljevalci in vsemi zbranimi še zaplesali in zapeli kar nekaj priljubljenih slovenskih viž. Organizacija Nefiks nam je podelila tudi značke za naš trud in pridnost, saj smo opravili že polovico slovenske planinske poti. Če pogledamo nazaj, se nam zdi to skoraj neverjetno, saj je čas naših skupnih pohodov in podvigov tako hitro minil, a pred nami je še veliko vzponov in komaj čakamo, da se podamo novim dogodivščinam naproti. Ženejo nas volja, strast do gorskega sveta in zavedanje, da zmoremo!"

Naslednji inkluzijski pohod bo 14. maja

V soboto, 14. maja, bo inkluzijski pohod Skupaj v hribe na goro Oljka.