S pomočjo postopkov zunajtelesne oploditve se v Sloveniji rodi približno 1300 otrok na leto, kar pomeni nekaj več kot pet odstotkov otrok. To Slovenijo uvršča v sam evropski vrh, pred nami je po nekaterih podatkih samo Danska. Zdravljenje neplodnosti pri nas izvajajo trije centri - univerzitetna klinična centra v Ljubljani in Mariboru ter Porodnišnica Postojna - skupaj letno opravijo med 3000 in 4000 ciklov zunajtelesne oploditve. Pa vendar nekaterim ženskam in parom te možnosti niso na voljo.
Za uvod poglejmo zgodbo Slovenke, ki je postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo opravila na Češkem. Ker ji je zdravstvena zavarovalnica povrnitev stroškov zavrnila, se je odločila za tožbo. Primer je zdaj na ustavnem sodišču. Slovenka se je zaradi neplodnosti sprva zdravila v Sloveniji, po štirih neuspelih poskusih umetne oploditve pri nas, jo je lečeči ginekolog pred šestimi leti napotil na kliniko na Češkem. O tem, zakaj je morala na zdravljenje v tujino, je njen odvetnik Andrej Razdrih povedal: »Ker tega zdravljenja v Sloveniji ni mogla opraviti iz razloga, ker je že dopolnila 43 let, to je prvi razlog in iz drugega razloga, ker v Sloveniji ni zadostno velike banke darovanih jajčnih celic, se je odpravila v tujino.« Tožnica je od zdravstvene zavarovalnice zahtevala povračilo stroškov v višini 4.860 evrov, vendar je zavarovalnica njen zahtevek zavrnila. Pravila osebnega zdravstvenega zavarovanja namreč omejujejo pravico žensk do umetne oploditve do 43. leta starosti. Slovenka se je zato odločila za tožbo. »Tako prva stopnja delovnega in socialnega sodišča kot druga stopnja sta njeni zahtevi ugodili in sicer iz razloga, ker sklicevanje zavarovalnice na Pravilnik o obveznem zdravstvenem zavarovanju, ki omejuje zdravstveno pomoč ženskam, ki dopolnijo 43 let, ne more biti upoštevan, ker omejuje pravico, ki jo daje zakon o zdravstvenem varstvu,« je pojasnil njen odvetnik. Ana Vodičar iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa se s trditvijo ne strinja: »Ne gre za nek navaden podzakonski predpis, kot je pravilnik. Poudarila bi, da Pravila OZZ sprejema skupščina ZZZS, kjer so vključeni tako predstavniki delavcev kot tudi delodajalcev, torej tisti, ki plačujejo prispevke za zdravstveno zavarovanje, na koncu pa soglasje da tudi minister za zdravje.«
Starostna doba, ki je primerna za rojevanje
Zakon ne omejuje pravice do umetne oploditve s starostjo, določa le, da mora biti ženska v starostni dobi, ki je primerna za rojevanje. Primerna starost za nosečnost in rojevanje je po mnenju strokovnjakov odvisna od vsake posameznice, pa tudi od tega ali gre za oploditev z lastno ali darovano jajčno celico. »Vsekakor so razlike med posamezniki, tako da težko rečemo, katera meja je nedvoumno dobra za vse. Vendar neka doktrina, raziskave, ki proučujejo spremembe na ravni celic in organizma, kažejo na to, da je verjetnost uspešne oploditve drastično zmanjšana s starostjo in s tem tudi riziko razvoja otroka z določenimi kromosomskimi napakami toliko večja,« pojasni dr. Mateja Erdani Kreft z Inštituta za biologijo celice. Ker se je zdravstvena zavarovalnica na odločitev višjega delovnega in socialnega sodišča pritožila, je o zadevi odločalo še Vrhovno sodišče, ki pa je razsodilo v prid zavarovalnice. »Moram reči, da me je odločitev Vrhovnega sodišča ne samo presenetila, ampak tudi začudila, ker gre za odstop od uveljavljene sodne prakse. In zato smo se obrnili na Ustavno sodišče s pritožbo, zaradi kršitve cele vrste ustavnih pravic: od pravice do pravičnega sojenja, do pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. In sodišče je našo pritožbo sprejelo v obravnavo. Moram reči, da sem prepričan, da nam bo Ustavno sodišče ugodilo,« je še pojasnil odvetnik Razdrih. Odločitev Ustavnega sodišča naj bi bila po njegovih besedah znana v roku dveh mesecev.
V Sloveniji se vsako leto rodi 1300 otrok iz epruvete
Pare v ambulanto napotijo ginekologi na primarni ravni, potem ko si par leto dni neuspešno prizadeva za zanositev, oziroma pol leta, če je ženska stara več kot 35 let. Starost ženske je namreč dejavnik, ki najbolj vpliva na možnost za zanositev, zato je tudi starostna meja, do katere pri nas opravljajo postopek, 43 let. »V bistvu je jajčnik tisti organ, ki je najbolj neprijazen do ženske, ki se najhitreje stara, že po 35. letu je sposobnost jajčnika zelo zmanjšana. Po 40. letu pa praktično strmoglavlja. To je organ, ki se najhitreje postara in najhitreje izgubi svojo funkcijo,« pojasni dr. Eda Vrtačnik Bokal, predstojnica Kliničnega oddelka za reprodukcijo v UKC Ljubljana. Postopki zunajtelesne oploditve se opravijo, ko ugotovijo, da paru drugače ne bodo mogli pomagati. Zdravstveno zavarovanje krije šest tovrstnih postopkov za prvega otroka in štiri postopke za vsakega naslednjega otroka, kar je eden izmed bolj dostopnih sistemov v Evropi.
Uspešnost več kot 90-odstotna
»V letu 2018 smo financirali 3271 postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, poudarila bi, da se ti postopki v celoti, 100 odstotno plačujejo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, količinsko neomejeno. Cena je odvisna od tega ali gre za stimuliran ali spontan ciklus. V primeru spontanega ciklusa, je trenutno cena 900 evrov, v primeru stimuliranega ciklusa pa je ta cena več kot podvojena: 1.925 evrov za en postopek,« pojasni Ana Vodičar iz ZZZS-ja. Po podatkih ljubljanske ginekološke klinike je ob ponovitvi vseh šestih ciklov postopkov zunajtelesne oploditve uspešnost več kot 90-odstotna. Starejše ženske imajo večjo možnost za zanositev z darovano jajčno celico, do česar pa so v Sloveniji zdravstveno upravičene le ženske s prezgodnjo menopavzo, ki so mlajše od 40 let. V nasprotju z darovalci semena, darovalk jajčnih celic v Sloveniji močno primanjkuje, zato v takih primerih ženskam zdravstveno zavarovanje pokrije tudi stroške zdravljenja v tujini. »Predvsem je težko priti do podarjenih jajčnih celic, ker mora taka ženska opraviti postopek, ki je skoraj povsem enak, kot postopek za zunajtelesno oploditev. V bistvu gre za invaziven postopek in ženske se zanj težko odločijo,« pove dr. Bokalova. »So seveda tudi situacije, ko je zdravljenje v Sloveniji izčrpano in se lahko na stroške naše zavarovalnice tudi lahko napoti posameznika na zdravljenje v tujino,« še doda Vodičarjeva. Obstoječi sistem pa ne poskrbi za samske ženske in za istospolne pare. Družinski zakonik, ki je leta 2012 padel na referendumu, je predvideval tudi ureditev tega področja. Danes večina slovenskih samskih žensk in istospolnih parov svoje sanje o naraščaju uresničuje na klinikah v tujini.
V Sloveniji se vsak šesti par sreča z neplodnostjo
O neplodnosti govorimo, kadar ima par 12 mesecev vsaj tri nezaščitene spolne odnose na teden in do zanositve ne pride. Pri 30 odstotkih parov je neploden moški, pri 30-ih ženska, pri 30-ih pa gre za kombinacijo obojega. 10 odstotkov primerov neplodnosti ostane nepojasnjenih. Najpogostejša vzroka za neplodnost pri ženskah sta okvarjenost jajcevodov in motnje ovulacije, največkrat zaradi hormonskega neravnovesja. Pomembni vzroki so še starost, saj plodnost po 35. letu upada, endometrioza – to je pojav sluznice zunaj maternice - in fiziološke nepravilnosti maternice. Neplodnost pri moških je največkrat posledica slabše kakovosti semena, ki se kaže v znižani koncentraciji, slabši gibljivosti ali prisotnosti antispermalnih protiteles. Redkeje je neplodnost posledica odsotnosti semenčic ali semenskega izliva. Povzročitelji neplodnosti so lahko prirojeni ali pridobljeni. K zadnjim prištevamo poškodbe, škodljive vplive okolja, denimo hormonske motilce, pa nezdrav način življenja in kronične bolezni.
Kako potekajo postopki darovanja spolnih celic
V Sloveniji so postopki umetne oploditve z darovanimi spolnimi celicami dovoljeni le iz zdravstveno utemeljenih razlogov, vsaj eden od bodočih staršev mora biti otrokov genetski roditelj. Darovalci semenskih in jajčnih celic se morajo biti pripravljeni odreči vsem pravicam do otroka, sicer pa je darovanje popolnoma anonimno, identiteta darovalcev pa strogo varovana. Tudi otroci, ki so bili spočeti s pomočjo darovanih spolnih celic, nimajo pravice izvedeti, kdo je daroval spolne celice za njihovo spočetje. Le v izjemnih zdravstvenih okoliščinah, na primer, če ima otrok levkemijo in za preživetje potrebuje presaditev kostnega mozga, bi lahko darovalca anonimno prosili za darovanje kostnega mozga, vendar ne bi bil dolžan pomagati. Spolne celice enega darovalca se lahko uporabijo za rojstvo otrok v največ dveh družinah, par lahko za celice istega darovalca zaprosi tudi večkrat. Moški darovalci oddajo vzorec semena, ki ga na kliniki zamrznejo in shranijo, po šestih mesecih zaradi izključitve spolno prenosljivih okužb ponovno pregledajo darovalčevo kri. Če so rezultati ugodni, je seme lahko uporabljeno za oploditev z biomedicinsko pomočjo. Jajčno celico plodni ženski odvzamejo v ciklusu, ki ga spodbujajo s pomočjo zdravil. Dozorevanje jajčnih celic opazujejo z ultrazvočnimi preiskavami, odvzamejo pa jih z nebolečo ultrazvočno vodeno punkcijo skozi nožnico v lokalni anesteziji. Jajčne celice nato oplodijo semenom partnerja neplodne ženske in jih vstavijo v njeno maternico. Nadštevilne zarodke zamrznejo in shranijo v posebnih zbiralnikih. Za darovane spolne celice v Sloveniji ni dovoljeno prejemati plačila, klinika darovalcu povrne le potne stroške.
»Vse skupaj je bilo eno veliko potovanje v neznano«
V Sloveniji so prvi, sicer neuspešni poskus zunajtelesne oploditve izvedli leta 1983. Prva dvojčka, spočeta z umetno oploditvijo pa sta na svet privekala leta 1989. Pionir na področju reproduktivne medicine v Sloveniji je dr. Veljko Vlaisavljević, ki o začetkih umetne oploditve v Sloveniji pravi: »Vse skupaj je bilo eno veliko potovanje v neznano. Takrat je zelo malo ljudi verjelo, da bo to sploh kadarkoli zaživelo, in seveda temu primerno so se tudi obnašali. V uporabo smo dobili neke male sobice, staro opremo, ki je bila še iz druge svetovne vojne, mikroskope in vse skupaj nekako skombinirali. Tisti, ki smo začeli s tem, smo bili istočasno zdravniki in embriologi, čistilke. Enako so tudi sestre in biologi, ki so takrat začeli to naše skupno potovanje in bili zelo naklonjeni ideji, istočasno morali večino dela opraviti sami, brez pomoči, odnosno ob pomoči pacientov, ki so tudi verjeli v nas in so takrat, ker ni bilo materiala, po material odhajali čez mejo. Tako da je cela zgodba bila zelo emocionalna.«
Več v oddaji Koda
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje največ parov, ki se zaradi neplodnosti zdravi v tujini, odide na Češko. V tujino odhajajo tudi homoseksualni pari in samske ženske ter moški, ki po trenutno veljavni zakonodaji pri nas do umetne oploditve niso upravičeni. Je smiselno pravico do umetne oploditve omejevati? Zakaj ta ne pripada samskim in osebam v istospolnih zvezah? Zakaj Slovenke odhajajo po pomoč v tujino? Pa tudi o tem, zakaj v Sloveniji prihaja do pomanjkanja darovalcev? To je le nekaj vprašanj, ki jih bodo v oddaji Koda zastavili strokovnjaku za zdravljenje neplodnosti Milanu Reljiču, Niki Kovač z Inštituta 8. marec in Borutu Kovačiču, strokovnjaku za reproduktivno medicino. Oddajo Koda boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali v torek, 3. decembra ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom. Vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.
V.P.
