Opis fotografije: Na fotografiji sta študentka in študent na invalidskem vozičku med prilagojeno vadbo v ljubljanskem Tivoliju. Foto: osebni arhiv
Opis fotografije: Na fotografiji sta študentka in študent na invalidskem vozičku med prilagojeno vadbo v ljubljanskem Tivoliju. Foto: osebni arhiv

Na ljubljanski univerzi se je v zadnjih letih dobro uveljavil tutorski sistem, ki skuša bodočim študentom omogočiti lažji prehod s srednje šole na fakulteto, pomagati pri študijskih težavah in tako povečati kakovost študija. Študentsko tutorstvo je odgovorno delo, ki ga prostovoljno izvajajo študenti višjih letnikov. O tem smo se pogovarjali s koordinatorko tutorjev za študente s posebnimi potrebami na Filozofski fakulteti, Tino Giber.

Kako študent postane tutor študentov s posebnimi potrebami in katere pogoje mora izpolnjevati?

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (FF UL) je vsak konec šolskega leta objavljen razpis za tutorje, in sicer za uvajalne tutorje, tutorje za študente s posebnimi potrebami in tutorje za tuje študente. Na ta razpis se lahko prijavi vsak študent FF, ki je vsaj drugi letnik oziroma znova prvi.

Koliko študentov s posebnimi potrebami študira na FF in koliko je tutorjev?

Najprej je treba poudariti, da lahko status študentov s posebnimi potrebami ob predložitvi zahtevane dokumentacije prejmejo športniki, umetniki in študenti s posebnimi potrebami, ki jih zahtevajo npr. gibalna oviranost, slabovidnost, naglušnost, specifične učne težave in podobno. Trenutno imamo na FF UL več kot 70 študentov, ki že imajo odobren status s posebnimi potrebami. Vendar v to število še niso všteti študentje, ki so na FF vpisani prvič oziroma prvič vpisani na drugo stopnjo na FF. Ti lahko prošnjo s predloženo dokumentacijo oddajo do konca oktobra 2015. Letos nas je tutorjev za študente s posebnimi potrebami šest, z mano vred, ki sem tudi koordinatorka tutorjev za študente s posebnimi potrebami.

Katere oblike invalidnosti imajo študenti s posebnimi potrebami, ki študirajo na FF?

Verjetno se vprašanjenanaša na študente, ki uveljavljajo status s posebnimi potrebami na podlagi svoje invalidnosti. Na naši fakulteti so študentje z zelo različno invalidnostjo; so gibalno ovirani, slepi, slabovidni, gluhi, naglušni, avtisti, tisti s specifičnimi učnimi težavami, duševnimi boleznimi ter tisti z dolgotrajnimi boleznimi.

Kateri pa potrebujejo največ prilagoditev v študijskem procesu?

Vsak izmed študentov, ki dobi status na podlagi svoje invalidnosti, ima svoje specifične prilagoditve. Težko je reči, kateri študentje potrebujejo največ prilagoditev, saj so te med seboj zelo različne. Primer raznovrstnosti je prilagajanje na osebo, ki je na invalidskem vozičku in potrebuje dostopne učilnice s klančinami in samostoječo mizo. Slepa oseba pa potrebuje prilagoditve, kot sodostopnost, taktilne oznakeingradivo v elektronski obliki.

Ker gre za različne vrste invalidnosti in motnje, je tutor strokovno pripravljen na delo s študenti s posebnimi potrebami?

Težko je trditi, da smo tutorji za študente s posebnimi potrebami strokovno pripravljeni na delo z njimi, saj nihče od nas ne študira tega področja oziroma ni strokovnjak za to. Tutorji smo študentje, ki se prostovoljno odločimo za to obliko pomoči. Pred začetkom vsakega študijskega leta potekatutorski konec tedna, kjer pridobimo ustrezne informacije. Poleg tega si pomagamo sami med seboj; tisti z več izkušenj podajo svoje izkušnje naprej. Absolutno pa ogromno izkušenj pridobimo sami, ko smo v stiku s študenti s posebnimi potrebami, jim pomagamo pri pridobitvi statusa, se z njimi pogovarjamo o možnih prilagoditvah in jim splošno pomagamo vstopiti v študentsko življenje. Letošnji tutorji smo prepričani, da bi mi sami pa tudi profesorji potrebovali več strokovnega znanja ali vsaj napotkov, kako delovati v nekaterih okoliščinah. Zatosmo si postavili cilj, da bi organizirali izobraževanja oziroma seminar, kjer bi oboji pridobili bolj strokovno znanje in s tem tudi boljše razumevanje študentov, njihovih potreb in s tem tudi informacije,do kod lahko te prilagoditve segajo.

Kako konkretno pomagate študentom?

Sprva, ko dobimo seznam študentov s posebnimi potrebami, vsakemu dodelimo tutorja. Natotutorandom oziroma študentom s posebnimi potrebami vsak tutor v elektronskem sporočilu ponudi pomoč in možnost za sestanek. S tem mu da vedeti, da je pri dogovarjanju za prilagoditve ali mogoče druge opravke, povezane s študijem, na voljo za pomoč. Ta pomoč ni vsakodnevna, naše delo namreč ni asistenca nekemu študentu, ampak študentu zagotavljamo oporo pri navajanju na študijski proces.

Ali pri tem sodelujejo tudi profesorji?

Potem ko vlogo za status s posebnimi potrebami odobri Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje, se študentje dogovarjajo s profesorji. Študent mora o svojih prilagoditvah obvestiti predstojnika oddelka in po potrebi oziroma želji tudi vsakega profesorja posebej. Skupaj se dogovorijo za ustrezne prilagoditve, ki omogočajo dober študij v okviru zastavljenih ciljev.

S katerimi težavami se najpogosteje srečujejo študenti s posebnimi potrebami?

Težave se razlikujejo od študenta do študenta. Smo pa tutorji najbolj zaželeni oziroma nas največkrat pokličejo v času vlog za status s posebnimi potrebami. Tukaj imajo velikokrat vprašanja glede zahtevane dokumentacije in prošenj samih.

Se tutorstvo nanaša zgolj na sam študij ali tudi na družabno življenje študentov s posebnimi potrebami?

Skupina tutorjev se vsako leto trudi, da bi organizirala nekaj dejavnosti za študente s posebnimi potrebami. V preteklih letih smo organizirali čajanke in druge tematske zabave, prilagojeno vadbo, oglede in okrogle mize.

Koliko pa se študijski proces v svojem okviru lahko prilagodi?

Vsak študent, ki zaprosi za status študenta s posebnimi potrebami, v prošnji označi, katere prilagoditve želi v času študija. Te prilagoditve obravnava predstojnik oddelka, ki ga obiskuje študent ali vsak profesor posebej. Dogovori o prilagoditvah potekajo individualno.

Imajo profesorji dovolj posluha za težave študentov s posebnimi potrebami?

Na Filozofski fakulteti UL je veliko profesorjev in težko je splošno trditi, kakšen je njihov posluh za študente s posebnimi potrebami. So profesorji, ki so se in se še bodo izpostavljali v okviru te tematike, profesorji, ki ne podpirajo študija študentov s posebnimi potrebami pa tudi profesorji, ki odkrito povedo, da o prilagoditvah za študente s posebnimi potrebami ne vedo dovolj.

Kaj pa drugi študenti, so dovolj ozaveščeni o pomenu statusa študenta s posebnimi potrebami ter o možnih prilagoditvah pri študiju?

Znova je težko govoriti splošno, saj je pri nas veliko študentov. Pa vendar si upam trditi, da študentje na naši fakulteti niso dovolj ozaveščeni o pomenu statusa študenta s posebnimi potrebami. Zagotovo opazijo študente, ki so gibalno ovirani, ali študente, ki so slepi ali slabovidni in imajo ob sebi psa, a se z njimi ne ukvarjajo, dokler niso postavljeni v situacijo, ko so to primorani. Prepričana pa sem, da bodo sedanji pa tudi bodoči študentje vse bolj ozaveščeni o statusu študenta s posebnimi potrebami in možnostmi prilagoditev v študijskem procesu.x

Vesna Pfeiffer