Tipna maketa Nove Gorice. Foto: Ana Rojc, Mestna občina Nova Gorica, FB
Tipna maketa Nove Gorice. Foto: Ana Rojc, Mestna občina Nova Gorica, FB

Tipna maketa Nove Gorice je bila prvič predstavljena v avli novogoriške občinske palače v četrtek, 23. marca 2023.

Tipno maketo s 14 stavbami in ulicami so v okviru projekta Začuti Novo Gorico izdelali študenti Inkluzivne pedagogike Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem pod vodstvom mentorice dr. Mateje Maljevac.

Poseben izziv je bila izbira ustreznih materialov za posamezne stavbe in objekte, kot so frnaža, gledališče, športni park, nebotičnik ipd., da jih slepe osebe lahko identificirajo na otip. Vsaka stavba je oštevilčena in označena z različnimi tipnimi materiali, tako da jih je mogoče prepoznati s pomočjo legende, z uporabo govorečega označevalca pa prisluhniti še njihovi zgodovini in nastanku, na voljo pa je tudi opis v brajici. Za slabovidne je maketi priložena tudi knjižica z besedilom v povečanem tisku.

»Ogromno mi pomeni, da lahko tudi v taki obliki otipam in imamo tisti, ki ne vidimo, novo, drugačno predstavo o mestu. Na maketi sem med drugim tipala občinsko stavbo, na kateri se še iz obdobja, preden sem izgubila vid, spomnim arkad in balkona, in vse to je s kockami zelo lepo poudarjeno. Tako da so izraženi vsaj glavni prepoznavni znaki stavb, verjamem pa, da ni bilo mogoče izdelati vseh detajlov,« je izkušnjo opisala Ivana Jug, članica MDSS Nova Gorica.

Kustos pedagog David Kožuh je izpostavil prednosti uporabe kock pri izdelavi tovrstne makete, kjer je mogoče postavljene elemente nadalje dopolnjevati in nadgrajevati. Prav tako se bo še pred poletjem obogatila tudi razstava o zgodovini Nove Gorice, saj dijaki Šolskega centra Nova Gorica že izdelujejo leseno repliko nekdanje novogoriške frnaže.

»To je poseben izdelek tudi v slovenskem merilu. Članom našega društva veliko pomeni, predvsem pa sem vesel, da smo znova skupaj dokazali, da lahko ustvarjamo okolje, prijaznejše ranljivim skupinam,« je nad rezultatom sodelovanja zadovoljen predsednik MDSS Nova Gorica Igor Miljavec.

Zbrani okoli tipne makete Nove Gorice. Moški s črnimi očali s prsti drsi po maketi. Foto: Ana Rojc, Mestna občina Nova Gorica, FB
Zbrani okoli tipne makete Nove Gorice. Moški s črnimi očali s prsti drsi po maketi. Foto: Ana Rojc, Mestna občina Nova Gorica, FB

Dostopnost v mestni občini Nova Gorica

Mestna občina Nova Gorica je že leta 2012 pridobila listino »Občina po meri invalidov«, ki jo podeljuje Zveza delovnih invalidov Slovenije.
Postavitev makete, ki dopolnuje razstavo na Gradu Kromberk GO*S50-60, Mesto in prebivalci v 50. in 60. letih, je pospremil tudi podžupan Mestne občine Nova Gorica Anton Harej. Povedal je: »Z gotovostjo lahko trdimo, da se je utrdilo medsebojno sodelovanje invalidskih organizacij ter njihovo sodelovanje z ostalimi organi ter ustanovami v lokalni skupnosti in tudi širše. Vse večje je vključevanje invalidov in invalidskih organizacij k razpravam in delavnicam za pripravo strategij in dolgoročnih projektov lokalne skupnosti. Eden izmed takšnih primerov izjemno dobrega sodelovanja inštitucij in invalidske organizacije je prav zagotovo izdelava tipna maketa Nove Gorice, ki bo dopolnila razstavo na Gradu Kromberk GO*S50-60, Mesto in prebivalci v 50. in 60. letih. Projekt, ki so ga v okviru študijskih obveznostih izvedli Študenti Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem na pobudo kustosa Goriškega muzeja Davida Kožuha in v sodelovanju z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica, je dokaz, da lahko s sodelovanjem in razumevanjem potreb ranljivih skupin ustvarjamo njim prijaznejše okolje. Tovrstno sodelovanje Goriškega muzeja z ranljivimi skupinami ni prvo, saj prav omenjeno razstavo bogati replika spomenika Edvarda Rusjana, ki je 10x manjša od originala in jo slepi in slabovidni lahko otipajo in predstavljajo kako izgleda. Veseli nas, da postaja muzej čedalje prijaznejši in dostopnejši za različne ranljive skupine in nadaljuje tudi vzorno sodelovanje z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica, ki se je začelo leta 2016 z razstavo Igre moje mladosti.«

Več tudi v prispevku Ksenije Černuta v Primorski kroniki.