Ustavno sodišče je odločilo, da so sklepi vlade in ministrice za izobraževanje Simone Kustec o šolanju na daljavo neveljavni. Vladi je dalo tri dni časa za ukrepanje, sicer se bodo šole vrnile k pouku po starem, sledi iz sklepa, objavljenega v Uradnem listu.
Glede na to, da za podaljšanje prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja oziroma sklep o pouku na daljavo ni (več) ustrezne pravne podlage, ker vladna podaljšanja veljavnosti niso bila ustrezno objavljena, bi se morale te ustanove takoj ponovno odpreti, so danes odločili ustavni sodniki. O tem je že včeraj zvečer poročal spletni Večer.
Na pobudo pravnih zastopnikov dveh mladoletnih učencev osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami so namreč razglasili, da sklepi vlade in ministrice za izobraževanje o podaljšanju zaprtja vzgojnih in izobraževalnih zavodov ne veljajo.
Ustavno sodišče se zaveda, da epidemiološka slika v državi morda še ne dopušča zbiranja ljudi v tako velikem številu oziroma da so za ponovno odprtje morda potrebne določene usmeritve in organizacijske prilagoditve. Zato je sprejelo način izvršitve svoje odločitve. Odločilo je, da sklep, ki so ga ustavni sodniki sprejeli, učinkuje šele po treh dneh od objave v Uradnem listu.
S tem bodo imeli organi, ki so pristojni odločati o zaprtju zavodov s področja vzgoje in izobraževanja in odrediti izvajanje šolanja na daljavo, po njihovem mnenju dovolj časa, da ponovno pretehtajo strokovno utemeljenost takšnih ukrepov in se ustrezno odzovejo oziroma da odredijo vse, kar je morebiti potrebno za prehod na ponoven način izvajanja vzgoje in izobraževanja v institucijah, ki to izvajajo.
Ravnatelji osnovnih šol za otroke s posebnimi potrebami poudarjajo, da bo delo nemogoče organizirati že do ponedeljka
V osnovnih šolah za otroke s posebnimi potrebami pozdravljajo morebitno čimprejšnjo vrnitev njihovih otrok v redni vzgojno-izobraževalni proces, če bo vlada v tej smeri izpolnila odločitev ustavnega sodišča glede zaprtja teh šol in zavodov. A ravnatelji hkrati poudarjajo, da bo delo nemogoče organizirati že do ponedeljka.
Sklep ustavnega sodišča je bil v uradnem listu objavljen v četrtek. Če se bo vlada odločila, da šole ostajajo zaprte, pa bodo izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje prepovedi izvajanja vzgoje in izobraževanja v šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami, je odločilo ustavno sodišče.
Kot je za STA povedala ravnateljica radovljiške osnovne šole Jelena Horvat, so za otroke s posebnimi potrebami in njihove družine kontinuirano delo v šoli, stiki in socialna vključenost izjemnega pomena, zato so letošnji izpadi zaradi epidemije zanje velik stres.
"Otroci potrebujejo nekaj časa, da osvojijo rutino, zato je ob njeni prekinitvi potrebnega kar nekaj časa, da se znova vzpostavi nazaj. Vsi izpadi v pedagoškem in socialnem delu ter terapije, ki jih sicer otroci prejemajo, pomenijo dodatne napore, pri tistih z večjimi motnjami in zdravstvenimi težavami pa lahko pustijo tudi daljše ali celo dolgotrajne posledice," je dejala Horvat.
Po njenih besedah se šole že vsaj dva tedna pripravljajo na ponovno odprtje, imajo pa pri tem vrsto operativnih težav, ki jih ni mogoče urediti čez noč. Težava bi nastopila zlasti pri prevozih, saj javni prevoz ne dela, prav tako bi bilo potrebno doreči organizacijo podaljšanega bivanja, medtem ko sta organizacija njihovega dela in zagotavljanje spoštovanja ukrepov NIJZ urejena.
"Če ne vemo, koliko otrok bo prišlo, koliko jih bodo pripeljali starši in do kdaj bodo v šoli, potem težko vse te stvari organiziramo v skladu z ukrepi, ki jih predpisuje stroka. Vendar so to bolj kot ne finese in terjajo dan ali dva organizacije," je dejala Horvat.
Ob tem je poudarila, da so otroci z zmerno težjo ali težko motnjo zelo odvisni od sodelovanja staršev, ti pa so običajno zelo angažirani in se praktično 24 ur na dan pripravljajo za otroke, njihove aktivnosti, sodelujejo z učitelji, prav tako se udeležujejo video srečanj. Vendar pa potrebujejo tudi druženje v živo in učitelja ob sebi. Z delom na daljavo skušajo, kolikor se da, ohranjati šolsko rutino.
Otroci z nižjim izobrazbenim standardom, ki imajo prilagojen program, delo sicer opravljajo na enak način kot ostali osnovnošolci, torej preko spletnih učilnic in video konferenc. Bistvenih razlik z ostalimi učenci ni, razen da nekateri potrebujejo več individualne pomoči, ker so manj samostojni, dodaja.
Vendar pa med njimi prihaja tudi do stisk, predvsem zato, ker prihajajo iz zelo različnih občin in tam že tako večinoma nimajo prijateljev. "Zdaj se tako ali tako ne družijo, a prijateljev nimajo niti sicer veliko, zato še toliko bolj potrebujejo sošolce, učitelje in varno gnezdo, ki ga imajo v naših šolah. Tukaj so namreč manjše skupine, bolj intenzivni odnosi, več je tudi sodelovanja in pomoči," je še dodala Jelena Horvat.
Ravnatelj novogoriške šole Kozara Edvard Vrabič ugotavlja, da nekateri učenci zmorejo opravljati tudi delo na daljavo, tisti najmlajši in s težjimi motnjami pa najbolj pogrešajo socialni stik z vrstniki in strokovnimi delavci. Zanje je nujno, da se čim prej spet vključijo v normalen delovni proces.
Tudi on pa opozarja, da na takojšnjo hitro vrnitev otrok v šolo niso pripravljeni. Kot je pojasnil, sami nimajo lastne kuhinje in so pri tem odvisni od dijaškega doma, ki pa je zdaj zaprt. Ob organizaciji prehrane morajo spet urediti prevoze otrok, saj so zaradi vseh ukrepov pogoji za izvajanje teh drugačni.
"Nekateri starši otrok verjetno sploh ne bi spustili v šolo, zaradi vseh sprememb pa bi se s prevozniki morali na novo dogovarjati o urnikih, česar pa preko vikenda ni mogoče storiti in v ponedeljek zagotovo še ne bi mogli odpreti šol," pravi Vrabič.
Vodja osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami V parku iz Slovenskih Konjic Irena Pečovnik poudarja, da mlajši učenci ves čas potrebujejo pomoč in čas svojih staršev, da skupaj z njimi opravijo šolsko delo, medtem ko so se starejši računalniško že v šoli opismenili v okviru pouka pri različnih predmetih, tako da večinoma samostojno sodelujejo na video srečanjih, pošiljajo povratne informacije preko elektronske pošte in drugih aplikacij.
Do največ težav prihaja pri razlagi in razumevanju zahtevnejše snovi, a so jim učitelji na voljo ves čas preko telefonov, elektronske pošte in ostalih aplikacij. Vseeno je to obdobje izredno težko za vse, veliko pa je odvisno tudi od iznajdljivosti in potrpežljivosti staršev ter seveda časa, ki ga imajo na voljo čez dan, je še dodala Pečovnikova.
Možnost, da pride do začasnega zadržanja prepovedi izvajanja vzgoje in izobraževanja v šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami
Glede na to, da je ena izmed možnih odločitev, ki jo bo lahko sprejela vlada, tudi ta, da morajo biti šole in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja še naprej zaprti, ustavno sodišče dodaja, da bi bili upoštevaje trenutne razmere izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje prepovedi izvajanja vzgoje in izobraževanja v šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami.
Na argument vladne strani, da odprtje šol ne bi pomenilo le prihoda učencev, temveč tudi vseh zaposlenih, ter da bi bilo treba sprostiti javni prevoz in omogočiti odprtje domov za učence in dijaških domov, ustavno sodišče odgovarja, da je število šolajočih se otrok s posebnimi potrebami tako majhno, da prepoved njihovega zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih ne more bistveno vplivati na preprečevanje širjenja virusa in obvladovanje epidemije.
Odlok sam ne prepoveduje zbiranja ljudi v vseh zavodih, ki izvajajo dejavnost vzgoje in izobraževanja. Po odloku namreč prepoved zbiranja ljudi ne velja za vrtce v zmanjšanem obsegu, ki zagotavljajo nujno varstvo za otroke, katerih starši so zaposleni in varstva ne morejo zagotoviti na drug način, če tako odloči župan občine, na območju katere vrtec izvaja dejavnost.
Po drugi strani bi še nadaljnje izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa po mnenju ustavnega sodišča nedvomno lahko imelo škodljive posledice za otroke s posebnimi potrebami. Ti glede na njihove posebnosti in primanjkljaje potrebujejo zanje še posebej prilagojeno izvajanje izobraževanja, ki so ga lahko praviloma deležni le v zavodih, v katerih se z njimi ukvarjajo za to posebej strokovno usposobljeni delavci, njihovi starši pa jim tega morda ne morejo oziroma niti ne znajo zagotoviti. Zato ima zaprtje šol za te otroke še veliko večje posledice kot pri drugih otrocih, so zapisali ustavni sodniki.
