Prikaz komunikacije z osebo z gluhoslepoto: moški sedi na stolu, za njegovim hrbtom sedi ženska in mu s prsti na desno ramo izrisuje obliko srca. Gib je ponazorjen z belo črto, ob strani so puščice, ki kažejo smer zarisovanja znaka. Foto: Združenje Dlan
Prikaz komunikacije z osebo z gluhoslepoto: moški sedi na stolu, za njegovim hrbtom sedi ženska in mu s prsti na desno ramo izrisuje obliko srca. Gib je ponazorjen z belo črto, ob strani so puščice, ki kažejo smer zarisovanja znaka. Foto: Združenje Dlan

Rok za podajanje pripomb na zakon, ki je objavljen na e-demokraciji, je 3. maj.

Gluhoslepota je samostojna oblika invalidnosti in pomeni hkratno okvaro vida in sluha. V Sloveniji je po oceni Evropske zveze gluhoslepih (European Deafblind Network - EDBN) približno 9700 oseb z gluhoslepoto, od tega 6300 starejših od 65 let, ki imajo težave pri komunikaciji, dostopu do informacij, sporazumevanju, mobilnosti in podobno. Predlog zakona ureja definicijo gluhoslepote na podlagi medicinske in funkcionalne ocene, so zapisali na ministrstvu za delo.

Predlog zakona gluhoslepim zagotavlja nove pravice, in sicer do uporabe jezika gluhoslepih pred javnimi institucijami (pravica do tolmača), do podporne osebe v obsegu največ 360 ur letno, do razvoja jezika gluhoslepih ter pravico do učenja jezika gluhoslepih za osebe z gluhoslepoto, ki se ne šolajo, starše otrok z gluhoslepoto in osebne asistente.

Osebe z gluhoslepoto bodo po predlogu zakona uveljavljale pravice na centru za socialno delo, ki bo izdal odločbo na podlagi medicinske in funkcionalne ocene invalidske komisije pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Predlog zakona predvideva tudi ustanovitev sveta za jezik gluhoslepih, ki ga ustanovi vlada za zagotavljanje razvoja jezika gluhoslepih in kot strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev s tega področja, so še navedli na ministrstvu.

O tem tudi v prispevku v Dnevniku, dne 2. aprila 2024.