Demenci prijazne točke so javni prostori, kjer so zaposleni ali drugi sposobni prepoznati osebe z demenco, jih usmerjati in jim pomagati opraviti želeno storitev.
Predsednica slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica Štefanija Lukič Zlobec je za STA povedala, da demenci prijazne točke vzpostavljajo po vsej Sloveniji, predvsem tam, kjer se zaposleni in drugi pogosteje srečujejo z osebami z demenco. Gre za domove za starejše, različne javnih urade, lekarne, zdravstvene domove in podobno.
Kako delujejo demenci prijazne točke
Demenci prijazne točke so posebej označene s tremi spominčicami na vratih. Na njih lahko osebe z demenco dobijo pomoč in informacije v primeru, da se izgubijo, ne najdejo poti domov ali ne prepoznajo okolice. Prav tako so zaposleni bolj pozorni nanje, se jim bolj posvetijo in jim pomagajo.
Pred odprtjem točke zaposlene namreč sodelavci Spominčice opremijo z osnovnim znanjem o demenci, prepoznavanjem oseb s to boleznijo in načini, kako ravnati z njimi. "Gre predvsem za osebe, ki so še v začetnem stadiju bolezni in še same urejajo stvari. Na ta način lahko dlje časa ostanejo samostojne in v stiku z drugimi ljudmi, tudi svojci so bolj razbremenjeni," pravi Lukič Zlobčeva. Osebe z demenco se namreč v družbi obnašajo nekoliko drugače, zato jih imajo svojci pogosto doma, s čimer lahko padejo v socialno izolacijo, dodaja.
Med drugim izpostavlja, da je pomembno, da smo z osebami z demenco prijazni in potrpežljivi, da jih razumemo in jim pomagamo.
Bistvene značilnosti demence oz. Alzheimerjeve bolezni
Pri demenci oz. Alzheimerjevi bolezni gre namreč za kronično napredujočo bolezen možganov, ki se kaže predvsem z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje.
Bolezen po besedah Lukič Zlobčeve povzroča kopičenje amiloida, ki se lahko začne tudi že 10 let, preden se sploh pojavijo prvi znaki. Trenutno še ni zdravila, ki bi bolezen pozdravila, obstajajo pa zdravila, ki bolezen nekoliko upočasnijo.
Prvi znaki bolezni bolezni so blagi in jih je težko prepoznati, posebej pri starejših. "Najbolj tipične so težave s spominom. Oseba se na primer zelo dobro spomni, kaj se je dogajalo 10 ali 20 let nazaj, ne ve pa, kaj se je dogajalo včeraj zvečer. Pogosto ne ve, kam je dala kakšno stvar in obtožuje svojce, da so ji jo vzeli. Večina jih ima tudi težave pri govorjenju. Oseba na primer ne najde prave besede, se ustavi sredi stavka ali ne spelje misli do konca. Pogoste so tudi orientacijske težave," prve znake opiše Lukič Zlobčeva. Kateri znaki se pojavijo najprej, je po njenih besedah odvisno od tega, v katerem delu možganov se pojavi bolezen.
Pravila, koga lahko doleteti demenca, ni, imajo pa po besedah Lukič Zlobčeve več možnosti, da zbolijo, osebe s slabim življenjskim slogom, na primer kadilci, uživalci alkohola ali osebe s preveliko telesno težo. "Pogosteje zbolijo tudi ženske, osebe, ki imajo težave s sluhom ter neaktivni in depresivni," pravi. Zato je treba delovati preventivno, s čimer lahko bolezen zamaknemo za več let. Gre predvsem za zdrav življenjski slog, učenje novih stvari, glasbo in zdravo prehrano, izpostavlja.
Zmotno je po besedah Lukič Zlobčeve prepričanje, da za demenco zbolijo samo starejši, saj se starostna meja znižuje. Njen mož Jaša Zlobec Lukič, zaradi njegove bolezni se je tudi pridružila Spominčici, je namreč zbolel, še preden je bil star 50 let, pravi.
Podporo potrebujejo tudi svojci oseb z demenco
Lukič Zlobčeva izpostavlja, da demenca poleg same osebe, ki zboli, močno obremeni tudi svojce. "Osebe z demenco namreč hitro, že po dveh ali treh letih, postanejo nesamostojne. Svojci jih pogosto ne morejo pustiti niti za pet minut samih. Naredijo lahko namreč nepredvidljive stvari, se recimo kam odpeljejo z avtom, kaj zažgejo in podobno. Tako morajo svojci zanje skrbeti 24 ur na dan in to več let," dodaja.
Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni
Ob svetovnem mesecu Alzheimerjevi bolezni, ki se obeležuje 21. septembra, si želijo v združenju, ki ga vodi, čim bolj osveščati o demenci in težavah, s katerimi se srečujejo osebe, ki zbolijo, in njihovi svojci. Poudarja potrebo po sprejemu državne strategije, kako preprečevati demenco in kako pomagati ljudem, ki se z njo srečajo.
