Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. V Kodi bodo tokrat govorili o novi gradbeni zakonodaji.
Junija mineva eno leto, odkar so začeli veljati trije novi zakoni s področja urejanja prostora in gradnje. Poskrbeli naj bi za boljšo preglednost, pospešili postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj in poenostavili nekatere druge. Kritiki sicer pravijo, da so postopki zdaj še dolgotrajnejši, kupci pa zaradi neurejene dokumentacije nepremičnin le stežka pridobijo bančno posojilo. Tudi na Ministrstvu za okolje in prostor ugotavljajo, da so potrebne spremembe, zato so v javno obravnavo že dali nekaj predlogov sprememb Zakona o urejanju prostora in Gradbenega zakona. Kljub temu pa je dejstvo, da je v Sloveniji kar precej nepremičnin, ki nimajo urejene dokumentacije.
Kupila stanovanje v nelegalni stavbi
Poglejmo konkreten primer. Ljubljančanka je pred desetimi leti kupila stanovanje v večstanovanjski stavbi, za katero je bilo videti, da ima urejeno vso dokumentacijo, kasneje pa se je izkazalo, da ni tako. »Stanovanje je bilo vpisano v zemljiško knjigo, stavba je bila vpisana v kataster stavb, stavba je imela narejen etažni načrt. Tudi v banki ni bilo težav, brez težav sem dobila kredit,« pove Ljubljančanka, ki je šele kasneje ugotovila, da je kupila stanovanje v nelegalni stavbi. »Soseda, ki je kupila stanovanje kasneje, je povedala, da je imela težave pri pridobitvi kredita v banki, saj ji banka ni želela odobriti kredita, ker pravzaprav ta stavba ni imela dovoljenja za večstanovanjsko stavbo.« Stavba je imela uporabno dovoljenje, a le za enostanovanjski objekt, ne pa za večstanovanjskega, saj investitor ob predelavi ni uredil papirjev. Zato se Ljubljančanka sprašuje: »Kako to, da je investitor lahko priklopil več števcev, če je prej imel samo enega, več števcev za vodo, elektriko plin na javno komunalno omrežje, brez da bi plačal prispevke in brez da bi ga kdorkoli vprašal, ali je pridobil uporabno dovoljenje za večstanovanjsko stavbo. Živimo iz dneva v dan v neki negotovosti, ali bo nekdo prišel in nas izselil iz te stavbe. Stavba ni primerna za bivanje, ker nima uporabnega dovoljenja, živimo v strahu.«
Primer ni osamljen
Podobnih primerov je v Sloveniji ogromno, pravijo v podjetju, ki se ukvarja z legalizacijo nepremičnin. Možnosti, da bi uredili papirje, pa ta trenutek ni. »Občine ne izvajajo lokacijske preveritve in zato tem objektom in tem stanovanjem ne moremo urediti dokumentacije. Po moje bo treba počakati na boljše razlage, ali na izvedbo ali celo na spremembo dela zakonodaje. Je pa to velik problem in veliko stanovanj je tudi v takih objektih,« opozarja Gordana Rađenović iz podjetja Arhi-3k. V Sloveniji je približno milijon 160 tisoč evidentiranih objektov. Po prvotnih ocenah gradbenega inšpektorata naj bi bilo 20 odstotkov takih, ki niso grajeni skladno z dokumentacijo. »Letos se je izkazalo, da je ta številka drugačna. Stroka predvideva, da bo vsaj še enkrat večja. Trenutno pa je na trgu vsaj 90 odstotkov objektov neskladnih oziroma nima pravilne dokumentacije,« še pojasni Rađenovićeva.
Veliko nejasnosti naj bi povzročil 93. člen zakona
Prodaja nepremičnin se je v zadnjem letu, odkar velja novi Gradbeni zakon, močno zmanjšala, ugotavljajo v nepremičninskih agencijah, kjer ocenjujejo, da se je prodaja nepremičnin po sprejemu gradbene zakonodaje zmanjšala za okoli 40 odstotkov. Veliko nejasnosti naj bi povzročil zlasti 93. člen zakona, ki določa, da morajo upravljalci, notarji, inženirji in drugi pristojni preveriti, ali je za objekt izdano gradbeno dovoljenje. »Zadeva je šla tako daleč, da je bil promet z nepremičninami močno oviran, zato je ministrstvo izdalo tolmačenje, da se naloge notarjev nanašajo izključno na preverbo zaznamb inšpekcijskih postopkov,« pojasni odvetnica Avrelija Barle Kuk. Ostaja pa vprašanje, ali je objekt zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem. Predsednica Notarske zbornice Slovenije Sonja Kralj pravi, da so Ministrstvu za okolje predlagali, da vzpostavijo evidence o tem: »Ministrstvu za okolje in ministrstvu za infrastrukturo se naš predlog ni zdel umesten in sprejemljiv in teh evidenc ni. Zato ne moremo z gotovostjo preveriti, ali sta gradbeno dovoljenje in objekt, ki je v pravnem prometu, skladna. Glede tega opozarjamo, da ni zagotovljene pravne varnosti.«Ministrstvo za okolje je na osnovi kritik in stališč, ki so jih podale tako strokovna kot tudi laična javnost, pripravilo spremembe Zakona o urejanju prostora in Gradbenega zakona, ki bodo v javni obravnavi do 30. junija.
Več v oddaji Koda
Kaj preostane ljudem, ki so kupili mačka v žaklju, nepremičnino bi radi legalizirali, vendar jim je to onemogočeno? Bodo občine v primerih, kot je opisan v članku, morale spremeniti lokacijski načrt in spremeniti območje? Zakaj v Sloveniji nimamo natančne evidence o gradnjah brez Gradbenega dovoljenja in evidence o skladnosti z njim? Bo nova gradbena zakonodaja končno uredila nered na nepremičninskem trgu v Sloveniji? In katere spremembeZakona o urejanju prostora in Gradbenega zakona je Ministrstvo za okolje dalo v javno obravnavo? Podrobnosti v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi v torek, 4. junija ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.
