Poročilo Evropskega invalidskega foruma kaže, da je samo 51,3 % aktivnih, delovno sposobnih invalidov v Evropski uniji zaposlenih. Poleg tega so ženske in mladi v slabšem položaju: le 49 % žensk in 47,4 % mladih invalidov je zaposlenih.
Razmere so še posebej slabe v 4 državah EU. Glede na poročilo je v Grčiji in Irski zaposlenih manj kot tretjina (32,6 %) invalidov. Sledita Hrvaška z le 37 % in Španija z 39 %.
Pri EDF pravijo: "Še slabše je, če govorimo o zaposlitvi za polni delovni čas, zlasti za invalidne ženske. V 11 državah je manj kot 20 % invalidk zaposlenih za polni delovni čas. To so države: Irska, Belgija, Španija, Italija, Malta, Poljska, Madžarska, Hrvaška, Romunija, Bolgarija in Grčija. In to kljub temu, da so ženske z invalidnostjo v povprečju bolj izobražene kot moški z invalidnostjo."
Slovenija je v skupini enajstih držav, kjer je brezposelnost invalidov med 55 in 65 %. V Sloveniji je zaposlenih 55 % oseb z invalidnostjo.
V poročilu pravijo tudi, da je prepad med stopnjami zaposlenosti invalidov in neinvalidnih oseb – 'vrzel v zaposlovanju invalidov' – jasen. Povprečje EU je 24,4 odstotne točke – vendar so razlike v državah članicah z najslabšimi rezultati veliko večje: Irska – pri skoraj 40 odstotnih točkah – 38,6; Belgija - 36,3 odstotne točke; in Bolgarija - 33 odstotnih točk). Najnižja razlika (Portugalska) je še vedno 18,2 odstotne točke.
Vzroki za (ne)zaposlovanje invalidov
Poročilo Evropskega invalidskega foruma je našlo več razlogov za to vrzel: glavni med njimi je pomanjkanje zagotavljanja primernih prilagoditev, strukturna diskriminacija in pristranskost, ki ju trpijo invalidi, ter pomanjkanje dostopa do vključujočega in kakovostnega izobraževanja.
V zvezi z primernimi prilagoditvami pogosta vprašanja vključujejo omejeno financiranje in podporo, pretirano birokracijo za dostop do primernih prilagoditev (obremenitev tako za delodajalce kot zaposlene) in omejeno razpoložljivost informacij o državni podpori. Kljub temu, da je direktiva EU o enakosti pri zaposlovanju v veljavi od leta 2000, smernice za primerne prilagoditve ne obstajajo in celo preproste zahteve, kot je prehod na delo s krajšim delovnim časom, so pogosto zavrnjene. To vodi v nepoštene prakse. V poročilu so izpostavili primer Zuzane iz Češke, ki je morala prenehati delati zaradi nezmožnosti dostopa do osebne asistence.
Pri EDF pravijo: "Strukturna pristranskost in diskriminacija obstajata na vsakem koraku: od zavodov za zaposlovanje med iskanjem zaposlitve do zaposlitve ter skozi proces zaposlovanja. Na primer: Annika iz Avstrije je bila v svojih tridesetih letih, ko so ji rekli, naj zaprosi za invalidsko pokojnino, saj se zavod za zaposlovanje ni mogel domisliti, kje bi jo zaposlil kljub njenim poklicnim kvalifikacijam. Margrét, Islandka, ki dela na veleposlaništvu, poroča, da se nadzorniki pogosto odločijo, da ji ne bodo dodelili nalog zaradi njene invalidnosti – brez posvetovanja z njo. Ni osamljen primer, saj je že raziskava v Nemčiji leta 2019 poročala, da je bilo 58 % anketirancev invalidov žrtev diskriminacije pri delu."
Osebe z invalidnostjo zaslužijo manj
Poročilo razkriva tudi, da invalidi še vedno zaslužijo manj, ko so zaposleni, čeprav potrebujejo večji dohodek zaradi soočanja z dodatnimi stroški življenja v diskriminatorni in nedostopni družbi. Stanovanjski in transportni stroški na primer predstavljajo nesorazmerno veliko breme za invalide v primerjavi z osebami brez invalidnosti. Poročilo pojasnjuje, da imajo invalidi tudi višje stroške pri zaposlovanju, kot so plačilo posebnih prevozov zaradi nedostopnega javnega prevoza, doplačila za osebno asistenco ob ugodnejših urah itd.
Odstotek gospodinjstev oseb z invalidnostjo, ki jih stroški močno obremenjujejo, je v nekaterih državah večji kot 20 odstotkov (Bolgarija in Grčija), v Sloveniji pa je 6,3 % gospodinjstev oseb z invalidnostjo odgovroilo, da jih stroški močno obremenjujejo.
Pred tednom dni objavljeno poročilo poziva države EU, naj še naprej zagotavljajo invalidnine, tudi ko so ljudje zaposleni za polni delovni čas – kot sredstvo za izravnavo teh stroškov. Še vedno je običajno, da invalidni delavci v državah članicah EU ob začetku dela izgubijo večino ali celotno invalidnino. Pravzaprav se invalidi bolj soočajo z revščino zaposlenih kot osebe brez invalidnosti.
Škodljivi modeli zaposlovanja
Poročilo prav tako poudarja pogosto uporabo škodljivih modelov zaposlovanja, ki – čeprav so pogosto ustvarjeni z dobrimi nameni – na koncu povzročijo diskriminacijo, v nekaterih primerih izkoriščanje invalidov. Modeli zaščitenega zaposlovanja – podjetja, ki večinoma zaposlujejo večino invalidov v zaprtih okoljih – so še posebej problematični, saj imajo delavci pogosto nižje plače (včasih pod minimalno plačo), slabe pogoje, manj poklicnih priložnosti in pomanjkanje stabilnosti.
Priporočila poročila EDF
Poročilo razkriva tudi vrsto priporočil za javne organe – vključno z EU in njenimi državami. Ta priporočila so:
- omogočiti osebam, da ohranijo invalidnino, ko so v plačani zaposlitvi;
- prepovedati prakso plačevanja invalidov pod minimalno plačo – in spodbujati zaposlitvene modele, ki olajšajo prehod k vključevanju v odprti trg dela;
-spodbujati učinkovite prakse za dostop do razumnih prilagoditev in zaposlovanje invalidov, ki jih prizadenejo druge oblike marginalizacije.
Yannis Vardakastanis, predsednik Evropskega invalidskega foruma, je dejal: "Naše poročilo jasno kaže, da obstaja prepad med našimi lastnimi izkušnjami in izkušnjami oseb brez invalidnosti. EU in njene države članice nas ne morejo več izključevati – in zato pozivamo k jamstvu za zaposlovanje in spretnosti invalidov, ki pomaga izenačiti konkurenčne pogoje."
Poslanka Evropskega parlamenta Katrin Langesiepen, predsednica medskupine Evropskega parlamenta za invalide in podpredsednica Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, je dodala: "Imeti službo je bistvenega pomena v našem življenju. Kot je prikazano v tem poročilu, obstaja zelo resnična težava, da so invalidi popolnoma odrezani s trga dela, in vzporedna kriza za tiste, ki jim uspe najti delo, ki so plačani nižje od minimalne plače, zaposleni v ločenih okoljih in prikrajšani za osnovne pravice."
