V okviru projekta Jezik pride naproti Zavoda Risa, sofinanciralo pa ga je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, sta bila v letih 2020 in 2021 v Sloveniji prvič pripravljena razpisa za avtorske kratke zgodbe v lahkem jeziku oz. lahkem branju. Po besedah predsednice komisije in red. prof. s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru dr. Dragice Haramije so bile v obeh razpisih podane temeljne usmeritve: "Vsako leto je izšel razpis, in sicer je bil leta 2020 pripravljen prvi razpis za avtorske kratke zgodbe za lahko branje v Sloveniji; pri drugem razpisu je bilo že lažje, saj smo približno vedeli, kaj lahko pričakujemo. Oba razpisa sta bila javna, podane so bile temeljne usmeritve: zgodbe so morale biti napisane v obliki lahkega branja, dolge največ 10 strani, vsebina je morala biti primerna za odrasle bralce, zgodbe niso smele biti predhodno objavljene. V razpisih je bilo poudarjeno, da lahko napiše zgodbo kdorkoli, ni nujno, da je to ena sama oseba (lahko je npr. skupina iz VDC); ni nujno, da je avtor oseba z ovirami."
Vsak od razpisov je bil odprt približno en mesec, nato sta komisiji vse prispele zgodbe prebrali in ocenili. Haramija pravi: "V obeh letih sta bili komisiji sestavljeni iz različnih oseb, vendar po istem ključu: strokovnjaki za lahko branje, avtorji besedil v lahkem branju ter bralci in svetovalci za lahko branje. Komisiji sta delovali tako, da je vsak član najprej ocenil kakovost besedila, vsebinsko zanimivost in dopisal morebitni komentar; celotna komisija pa je ocenjevala jezikovno pravilnost in upoštevanje pravila lahkega branja; nato je bila izračunana skupna ocena posameznega besedila. Tako smo dobili 10 najboljših zgodb za vsako leto, ki so bile tudi nagrajene."
Po besedah Haramije je bilo ocenjenih zgodb obe leti približno enako, vendar je bila v letu 2021 izločena le ena zgodba, ki ni ustrezala lahkemu branju, leta 2020 je bilo takšnih zgodb kar 22: "Razen da so bila besedila kratka, ni bilo upoštevano nobeno pravilo lahkega branja, npr. izbira besedišča, enostavna skladnja, oblikovne značilnosti besedil)." Haramija sklepa, da se je zgodil napredek pri razumevanju, kaj lahko branje sploh je in posledično pri uporabi pravil za pisanje lahkega branja. Dodaja pa: "V obeh letih so veliko vlogo pri pisanju oseb z ovirami odigrali mentorji lahkega branja, tako je nastalo precej zanimivih avtorskih in skupinskih zgodb, ki so jih poslali iz varstveno-delovnih centov po vsej Sloveniji."
Hana Klančišar je v komisiji za leto 2021 sodelovala kot bralka in svetovalka za lahko branje. Izpostavlja, da je ocenjevala zgodbe glede na to, ali so ji dale misliti: "Pri zgodbah, ki smo jih ocenjevali, mi je bilo najbolj pomembno, da me je zgodba navdušila s tem, da mi je dala misliti tudi po branju. Če me je pritegnila, sem ji dala dobro oceno, če pa me ni prepričala, sem ji dala slabšo oceno. Pomembno pa je še to, da povem, da so bile vse zgodbe napisane v lahkem branju, le da so bile zgodbe različne med sabo. Različne še posebno po tem, da so bile nekatere podobne pravljicam, druge pa pravim romanom." Z drugimi člani so zaradi epidemije sodelovali preko Zooma, pri srečanjih pa so po njenih besedah dobro sodelovali.
Lanskoletna prvonagrajena zgodba je prišla izpod prstov Saša Martinjaka in nosi naslov S prijatelji skupaj v tujino. Za Martinjaka lahko branje pomeni lažje razumevanje zapisane zgodbe oz. teksta: "Predvsem mi je pomembno razumevanje zapisanih stvari, ki se nanašajo na naše življenje. Informacije so mi koristne le, če jih razumemo in takrat se v življenju lažje odločamo. Zelo pomembno se mi zdi, da imamo v Republiki Sloveniji napisanih kar nekaj zakonov, ki so že prevedeni v lahko branje: Ustava, Konvencija o pravicah invalidov, zloženke o Varuhu človekovih pravic, Vodnik po zakonu o osebni asistenci itn." Nagrada za zgodbo pa mu je zelo pomembna: "Predvsem zato, da lahko ljudem predstavim svoje življenje z druge plati. Kajti večina me vidi samo kot osebo na sedežu s kolesi, mnogi sploh ne vedo, da sem doživel toliko lepega in pestrega. Dobro, da imam pri svojem življenju veliko podporo in oporo, doma in v službi v VDC-ju."
"Lahko branje je napisano na način, da ga kljub zapletenosti dogodkov lahko razumeš"
Hana Klančišar, bralka in svetovalka za lahko branje, pravi, da se je z lahkim branjem spoznala že pred leti v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič v Dragi: "Takrat me je naša podporna oseba, mene in še par uporabnikov, povabila k poskusu o tem, kako razumemo nekatera besedila. Ta poskus je bil pomemben za nastanek priročnika o lahkem branju." Pomen lahkega branja vidi v tem, da lahko ne le ona, temveč tudi ostale skupine ljudi razumejo, kaj se dogaja okrog njih: "Da bodo tudi druge ranljive skupine razumele, katere stvari so pomembne za njihovo življenje: novice o politiki, dogodkih okoli nas, športu, vremenu, razvedrilu in drugih stvareh so včasih zapletene ali vsebujejo tujke. Lahko branje je napisano na način, da ga kljub zapletenosti dogodkov lahko razumeš."
Sašo Martinjak prve stike z lahkim branjem umešča približno 5 let nazaj, v leto 2017: "V zavodu, ki ga obiskujem, VDC Polž v Rušah, smo leta 2017 v sodelovanju s Pedagoško fakulteta v Mariboru v projektu s študenti prevajali v lahko branje Varnost in zdravje v VDC ter Kraji v Sloveniji. Nato smo v zavodu prevedli v lahko branje naše notranje dokumente (informator, pravice in dolžnosti, svet uporabnikov …). Silvo Safran je napisal knjigo Prepovedana ljubezen, ki jo je leta 2019 prevedla v lahko branje Nataša Hiter Ravnjak. Uporabniki na enoti Ruše pa smo bili testni bralci knjige. Zaposleni so prebrali besedilo, mi pa smo povedali, česa ne razumemo in kako bi moralo biti zapisano, da bi lažje razumeli. Ob izdaji knjige Prepovedana ljubezen v lahkem branju sem ponosno povedal, da sem bil prvič v življenju 'lektor' besedil. Besedila sem priredil tako, da jih ljudje sedaj lažje razumemo. Lahko branje mi veliko pomeni, saj tako lažje razumem pomembne informacije in lažje preberem knjige ter zakone."
V zborniku je zbranih kar 50 zgodb v lahkem branju
V zborniku Jezik pride naproti, ki je izšel v treh zvezkih, je objavljenih vseh 50 zgodb, ki so prispele na natečaj. Zbornik je razdeljen na tri dele, in sicer po principu podobnih vsebin (prijateljstvo, družinski odnosi, ljubezen, smrt, zdrav življenjski slog ipd.). Prvi del zbornika nosi naslov Prijateljstvo in ljubezen. Naslov drugega dela je Zgodbe iz življenja. Naslov tretjega dela je Potovanja, pomoč in domišljija.
Tatjana Knapp, direktorica Zavoda Risa, izpostavlja, da je zbornik v treh zvezkih "nadvse potreben in dobrodošel doprinos na področju originalnega leposlovja, biografij in potopisov v lahkem branju. Sprva je bil zamišljen kot teoretski zbornik z dodatkom kratkih zgodb v lahkem branju, prispelih na oba razpisa Jezik pride naproti (v letu 2020 in 2021). Ker pa je na razpisa prispelo skoraj dvajsetkrat več zgodb od pričakovanja, se je teorija ponižno in zadovoljno umaknila praksi, zbornik pa je postal dragocena priča pospešenega razvoja in produkcije lahkega branja, ki smo mu v Sloveniji priča v zadnjem desetletju."
Klančišar pravi, da je vse 3 dele zbornika v lahkem branju že prebrala: "Bila sem zelo presenečena, da sem jih dobila po pošti, videla sem kar nekaj zgodb, ki sem jih tudi ocenjevala in videla še nekaj takšnih zgodb, ki sem jih prebrala prvič. Všeč mi je bilo, da so besedilu dodali nazorne slike. In v čast mi je bilo biti članica, bilo mi je nekaj novega." Tudi Martinjak je zbornik že prebral: "Zbornik sem s svojimi osebnimi asistenti in tudi v VDC Polž že prebral. Najbolj se me je dotaknila zgodba o fantu, ki je bil na Triglavu in je padel, na srečo se ni poškodoval. Drugače pa so mi vse zgodbe všeč, saj vem, da je vsaka zgodba povezana z nekimi čustvi in z neko življenjsko izkušnjo."
"Zelo rad potujem"
Sašo Martinjak je na razpisu osvojil prvo nagrado z nizom zgodb S prijatelji skupaj v tujino. Pravi: "S sestro Nadjo Martinjak veliko sodelujeva, mimogrede jo nahecam, da mi kaj nariše. Ilustrirala je moji dve zgodbi z naslovom S prijatelji se zmore in S prijatelji v tujino. Zgodbi je v lahko branje prevedla Nataša Hiter Ravnjak. Zgodbe so objavljene v zborniku zgodb o lahkem branju Jezik pride na proti v 3. delu z naslovom Potovanja, pomoč in domišljija. Na tem natečaju Zavoda Risa sem dosegel prvo in drugo mesto. Zelo sem ponosen na doseženo mesto."
Potovanja so zanj zelo pomembna: "Rad sem v 'akciji'. Zato rad potujem, jaz temu pravim, da se rad potepam. Pa ne samo v tujini. Rad se potepam po sami okolici svojega kraja, po Sloveniji. Tako spoznavam nove ljudi in njihove običaje. Rad opazujem okolico, katero mi zelo natančno opisujejo osebe, ki so z mano. Imam starša, ki me pri mojih aktivnostih zelo podpirata. Moja mama Vanda je takoj za akcijo, vedno nasmejana, moj oče Davor pa to takoj izpelje, je supermen. Moj brat Matic mi vedno stoji ob strani in mi pomaga. V letu 2016 sem tudi v sodelovanju s KUD Franjo Sornik Smolnik izdal knjižico spominov. Ko si odvisen od sedeža na kolesih in ljudi, ki ti so ob tebi in ti pomagajo, da dosežeš željen cilj, potem ti doživetja veliko pomenijo, še več pa ti pomenijo ljudje, ki te obkrožajo." Martinjak pa že snuje nove zgodbe: "Trenutno je moja želja, da napišem zgodbo o gradovih v Sloveniji. Nekaj o tem sem že nakazal, saj sem letos za sodelovanje na natečaju pričel pisati zgodbo o grajski Lepi Vidi. Gradovi so moja šibka točka. V moji bližnji okolici se nahajata grad na Fali in grad Viltuš. Nekajkrat na leto se grem sprehajat po grajskem parku. Takrat se moja domišljija vklopi."
Dr. Dragica Haramija zaključuje z mislimi, da oba razpisa in izid zbornika kratkih zgodb pomenijo promocijo lahkega branja, hkrati pa so z izidom zbornika bralci lahkega branja bogatejši za novo publikacijo: "Zavod RISA, ki že več kot deset let sistematično razvija lahko branje, zlasti s časopisom 20 minut ter s priredbami in izvirnimi izdajami različnih literarnih in informativnih besedil, utira pot k dostopnosti branja na Slovenskem; upam, da bo besedil res iz leta v leto več. Ozaveščanje o pravici do branja za vse ljudi, je korak do strpne in vključujoče družbe. Ne nazadnje počne ravno to tudi portal Dostopno.si."
