Na fotografiji je starejši moški, ki se z roko drži za glavo. Foto: Pixabay
Na fotografiji je starejši moški, ki se z roko drži za glavo. Foto: Pixabay

Strokovnjaki pred svetovnim dnevom Alzheimerjeve bolezni, ki ga obeležujemo 21. septembra, svetujejo: bodimo pozorni na morebitne znake demence tako pri sebi kot pri svojih najbližjih. Državo pa pozivajo, naj čim prej poskrbi za sistemske ukrepe, ki so potrebni, da bi se lahko učinkovito soočili s to boleznijo. V Sloveniji ima po epidemioloških ocenah demenco 33.000 oseb, v Evropi 10 milijonov, v svetu pa 47 milijonov. Še bolj skrb zbujajoče so ocene strokovnjakov, da je od teh diagnosticiran le vsak četrti bolnik.

Letošnji svetovni dan Alzheimerjeve bolezni bo potekal pod geslom Spregovorimo o demenci, kot je na današnji novinarski konferenci v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije v Ljubljani dejala predsednica združenja za pomoč pri demenci Spominčica - Alzheimer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec, pa so v Sloveniji naslov dopolnili še s prislovom na glas. Meni, da se bolezni drži stigma, bolnik in njegova družina pa živijo izolirano. Prve znake bolezni je težko prepoznati, vendar moramo biti pozorni nanje, ker sta čim prejšnja diagnoza ter zdravljenje zelo pomembna. Miha Kastelic iz slovenske in evropske delovne skupine oseb z demenco je povedal, da je diagnozo dobil hitro, zato je lahko zgodaj začel jemati zdravila, ki upočasnijo potek bolezni. S tem je 46-letni diplomirani ekonomist, oče treh mladoletnih otrok, opozoril, kako zelo pomembna je zgodnja diagnoza.

Kako prepoznati prve znake demence

Med prve znake demence sodijo postopna izguba spomina, težave pri govoru oziroma iskanje pravih besed ter osebnostne in vedenjske motnje. Intelektualne funkcije upadejo, bolnik pa ni zmožen presoje in organizacije. Ima težave pri vsakodnevnih opravilih ter pri krajevni in časovni orientaciji, izgublja stvari, se zapira vase in izogiba družbi ter neskončno ponavlja ena in ista vprašanja. Več kot 90 odstotkov bolnikov živi doma, je dejala Lukič Zlobčeva. Za ustrezen odnos do bolnika, ki včasih ne more najti poti domov in ne zna povedati niti osnovnih informacij, pa je po nujna pomoč celotne soseske, je še opozorila. Država bi morala poskrbeti za sistemske ukrepe, tako med drugim čim prej sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi, je pozvala Lukič Zlobčeva. Poleg tega bi morala po njenih besedah zagotoviti dovolj postelj v domovih za starejše in ustrezne oddelke v domovih. Vlaganja v domove so zdaj premajhna, je še izpostavila. Podatkov o tem, koliko oseb z demenco je nastanjenih v domovih za starejše, sicer ne spremlja nihče.

Daleč najpogostejša vrsta demence je Alzheimerjeva bolezen

V Sloveniji je po zadnjih ocenah okrog 33.000 oseb z demenco, v Evropi 10 milijonov, po svetu pa že skoraj 50 milijonov. Število bolnikov strmo narašča, po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se bo do leta 2050 potrojilo. Vsako leto zabeležijo 10 milijonov novih primerov, kar pomeni novo diagnozo na vsake tri sekunde. Daleč najpogostejša vrsta demence je Alzheimerjeva bolezen, za katero zbolita dve tretjini bolnikov. Sledi demenca z Lewijevimi telesci, ki je nekakšna kombinacija Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni, pa vaskularna demenca, ki se razvije kot posledica možganskih kapi. Pri frontotemporalnih demencah propadata čelni in senčni možganski reženj. Svetovna organizacija Alzheimerjeve bolezni in Alzheimer Evropa si prizadevata, da bi demenca postala javnozdravstvena prioriteta povsod po svetu. V Evropskem parlamentu poteka zbiranje podpisov za pobudo, da bi demenca postala prednostna naloga na področju javnega zdravstva, raziskovanj, inovacij in sociale. Pobudo je podpisalo tudi šest od osmih poslancev iz Slovenije.

Pri iskanju učinkovitejša zdravila sodelujejo tudi slovenski strokovnjaki

Po uvedbi mehanizmov za zgodnjo diagnostiko je danes vsaj tretjina bolnikov, ki jih začnejo obravnavati šele v zgodnji fazi bolezni, je povedal Zvezdan Pirtošek z nevrološke klinike v Ljubljani. Slovenija se je po njegovem prepričanju uspešno vključila v evropske projekte in ima tesne stike z najboljšimi centri za obravnavo demence. Vendar pa jih čaka še veliko dela, je spomnil. Tako je denimo treba narediti mrežo t. i. spominskih klinik, na katerih bodo na voljo vse potrebne informacije. Milica G. Kramberger prav tako z nevrološke klinike pa je sporočila pozitivne rezultate iz dela mednarodne raziskave, v kateri skušajo najti učinkovitejša zdravila in v njej sodelujejo tudi slovenski strokovnjaki. Zaradi pozitivnih rezultatov, ki so prišli šele pred nekaj dnevi, se bo lahko nadaljevala tretja faza raziskave. Če bodo tudi njeni rezultati uspešni, bo zdravilo prišlo v lekarne, je povedala. Pomembno je, da je zdravljenje prilagojeno bolniku, je opozorila Polona Rus Prelog z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani. Po njenih besedah se morajo zdravniki nenehno izobraževati, nujno pa je tudi, da primarna in sekundarna raven zdravstva dobro sodelujeta. Na Zdravniški zbornici Slovenije so po novinarski konferenci odprli demenci prijazno točko, ki je že 160. v Sloveniji, ob svetovnem dnevu pa bo organiziranih več t. i. sprehodov za spomin. V Ljubljani bo potekal v soboto.

V.P/ STA