Predlog je predložila ustavna komisija DZ, njegovo pripravo pa je začela vlada. Podporo predlogu, o katerem bodo odločali danes v okviru glasovanj, so v predstavitvi stališč napovedale vse poslanske skupine.
Predlog ustavnega zakona predvideva dopolnitev ustave z novim 62. a členom, ki bi se glasil: "Zagotovljena sta svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi italijanščina ali madžarščina, je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika. Uporabo teh jezikov in položaj njihovih uporabnikov ureja zakon. Svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon".
Predsednik ustavne komisije Dejan Židan iz SD je uvodoma dejal, da bo na podlagi nadaljnjih sprememb zakonov in podzakonskih predpisov nova določba v ustavi tudi resnično zaživela in tako ne bo ostala le mrtva črka na papirju.
Kot je dejal, bo Slovenija s sprejetjem predloga po Avstriji, Finski, Madžarski in Portugalski peta država v Evropi, ki bo urejala znakovni jezik v svoji ustavi. Hkrati bo prva na svetu, ki bo na ustavni ravni uredila jezik gluhoslepih.
Pobuda Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije
Predlog za spremembo ustave, s katero bi umestili znakovni jezik v ustavo, je podala vlada na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, podprli pa so ga tudi v Združenju gluhoslepih Slovenije Dlan, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič.
Umestitev slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih bo po njegovih besedah pomenila velik korak k zagotavljanju enakih možnosti in lažjemu vključevanju gluhih, naglušnih in oseb s polžjim vsadkom, ki so uporabniki slovenskega znakovnega jezika, ter uporabnikov jezika gluhoslepih v družbo.
Stališča poslanskih skupin
V predstavitvi stališč poslanskih skupin je Igor Zorčič v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev dejal, da gluhi, naglušni, gluhoslepi in osebe s polževim vsadkom trenutno nimajo enakih možnosti pri uveljavljanju človekovih pravic, zapisanih v ustavi. Glede na to je po njegovih besedah nujno, da se vanjo vpiše tudi pravica do svobodne uporabe in razvoja njihovega jezika.
Po navedbah SDS je možnost za sporazumevanje prvo, osnovno in nujno, če človek želi polno funkcionirati. Zaradi tega je za tiste, ki jih predlog zadeva, izjemnega pomena, da imajo možnost sporazumevanja in s tem vključitve v življenje. S tem so lahko enakopraven člen skupnosti, je dejal Branko Grims.
Podobno so menili v DeSUS. Komunikacija s svetom v najširšem smislu je ključna za socialno vključevanje v družbo, artikuliranje besed je temelj denimo za družbeno življenje in kulturno-umetniško udejstvovanje, je dejal Franc Jurša.
V NSi pa so izrazili pričakovanje, da bodo poslanke in poslanci ponotranjili spremembo ustave, tako da bodo njihove razprave nekoliko drugačne. "Če bodo takšne, da jih tolmači ne bodo mogli tolmačiti v znakovni jezik, potem ne nagovarjamo pomembnega dela slovenske družbe," je poudaril Jožef Horvat.
Jani Möderndorfer iz LMŠ, ki je predstavitev stališča začel v znakovnem jeziku, je dejal, da je Slovenija ena redkih držav, ki ima najmanj visoko izobraženih ljudi po številu uporabnikov slovenskega znakovnega jezika. Pozval je k spremembi koncepta razmišljanja, po kateri gluhim in naglušnim ne bi pomagali predvsem z denarjem. Pač pa bi jim morali dati možnost, da pridejo enakovredno do znanja tako kot vsi drugi.
Številni se celo življenje soočajo s hendikepom zaradi pomanjkanja komuniciranja in težjega vključevanja v družbo, nekateri pa ta hendikep doživijo kasneje zaradi starosti ali bolezni, so navedli v SD. Onemogočeno jim je samostojno vključevanje v izobraževanje in so težje zaposljivi, je opomnil Samo Bevk.
V Levici po besedah Nataše Sukič pričakujejo jasna in nedvoumna pojasnila in zagotovila vlade, kdaj bodo uporabniki in uporabnice znakovnega jezika lahko uživali pravice v skladu z obravnavanim predlogom in kako. Odprtih je namreč še kar nekaj vprašanj, denimo izobraževanje, je spomnila.
Slovenski znakovni jezik zdaj po pojasnilu SMC ni enakovreden slovenskemu jeziku. Tako so gluhi otroci danes v izobraževanju izrazito prikrajšani. Učijo se v jeziku, ki v resnici ni njihov materni jezik, je dejala Mojca Žnidarič. Osebe z okvaro sluha, ki kot svoj avtohtoni jezik uporabljajo slovenski znakovni jezik, se soočajo z številnimi ovirami na področju izobraževanja, zaposlovanja, uveljavljanja državljanskih pravic, političnih in kulturnih pravic, je naštela.
Vsakdo mora imeti dostop do znanja in pridobivanja izobrazbe, so se strinjali tudi v SAB. Po besedah Maše Kociper ima 89 odstotkov gluhih največ srednjo poklicno šolo, manj kot odstotek pa dosega akademsko izobrazbo. To v številnih primerih jasno kaže, da so jim domet določili neenakovredni pogoji v primerjavi s tistimi, ki slišijo, je bila kritična.
Uporabniki znakovnega jezika
V Sloveniji je približno 1500 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, okoli 450 oseb ima polžev vsadek, približno 100 je gluhoslepih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik, okoli 75.000 oseb pa uporablja slušni aparat.
