Zagovornik načela enakosti namreč ocenjuje, da bi bili zaradi stavke nekateri bolniki na podlagi njihovih osebnih okoliščin slabše obravnavani.
Zagovornik opozarja, da iz nekaterih javno dostopnih navodil za stavko izhaja, da bi lahko bili zaradi stavke slabše obravnavani nekateri bolniki na podlagi njihovih osebnih okoliščin zdravstvenega in premoženjskega stanja, invalidnosti, starosti, kraja bivanja, starševstva, družinskega statusa in nosečnosti.
Kot je navedel v dopisu inšpektoratu, nekatere ambulante družinske medicine bolnikom v času stavke omejujejo naročanje po elektronskih poteh in po telefonu oziroma komunikacijsko dostopnost zdravnikov. Nekateri zdravstveni domovi so bolnikom z obvestili ob vhodih zavodov in na spletnih straneh sporočali, da je zaradi stavke zdravnikov omejeno tudi izdajanje nenujnih receptov, potrdil ali bolniških listov.
Zagovornik zato opozarja, da že opustitev ene od štirih zakonsko predvidenih oblik naročanja predstavlja kršitev pravic bolnikov, predvsem pa tveganje za njihovo diskriminacijo zaradi več osebnih okoliščin.
Enaka obravnava lahko privede do diskriminacije
Pri Zagovorniku poudarjajo še, da se s stavkovno omejitvijo ali ukinitvijo načinov naročanja na daljavo ožijo možnosti, da bi lahko vsi bolniki ne glede na njihove osebne okoliščine zdravstvenemu osebju sporočili svoje zdravstvene težave in bili nato deležni ustrezne obravnave kljub stavki. Tako so nekateri bolniki potencialno diskriminirani na podlagi osebnih okoliščin zdravstvenega stanja, invalidnosti, starosti in kraja bivanja.
Obravnavani so namreč enako kot drugi bolniki, čeprav bi morali biti zaradi svojih osebnih okoliščin deležni prilagojene obravnave. "O diskriminaciji namreč govorimo tudi takrat, ko vse obravnavamo enako, čeprav bi morali nekatere zaradi njihovih osebnih okoliščin obravnavati prilagojeno," so opozorili pri Zagovorniku.
Omejitev ali ukinitev izdajanja zdravniških potrdil in bolniških listov pa ima lahko negativne učinke predvsem za nosečnice, starše in njihove otroke in za ljudi, ki imajo hudo bolne odrasle družinske člane. Posamezniki iz teh skupin, ki bi zaradi lastnih osebnih okoliščin potrebovali zdravniška potrdila za koriščenje svojih pravic in ugodnosti, kot je pravica do dopusta za nego in varstvo otroka, do oskrbovalskega dopusta, ali dopusta zaradi rizične nosečnosti, teh pravic zaradi načina izvajanja stavke lahko ne bi mogli koristiti, še opozarjajo.
Predlog zdravstvenemu inšpektoratu
Zagovornik zato predlaga, da zdravstveni inšpektorat opravi celovit pregled spoštovanja predpisov s področja pacientovih pravic in zdravniške službe pri vseh zavezancih v času stavke tudi z vidika zakona o varstvu pred diskriminacijo.
Pri Zagovorniku so sicer že pred aktualno stavko zdravnikov zaznali stisko ljudi pri dostopu do zdravstvene obravnave. Stavka stanje še poslabšuje tudi za tiste, ki so zaradi svojih osebnih okoliščin že tako na slabšem, poudarjajo. Kot so v sporočilu za javnost povzeli besede zagovornika Mihe Lobnika, so že pred približno enim letom ugotovili, da mnoge ambulante ne
zagotavljajo vseh zakonsko predpisanih možnosti naročanja. Zaradi tega so imeli težave pri dostopu do zdravstvene oskrbe predvsem starejši, ljudje z invalidnostmi, tisti, ki težje govorijo slovensko, in akutno bolni.
Kot izjemno zaskrbljujoče je Lobnik izpostavil podatke iz nedavne javnomnenjske raziskave Zagovornika o dojemanju in izkušnjah z diskriminacijo v zdravstvu. Tretjina prebivalcev je navedla, da imajo težave priti v stik s splošnim zdravnikom. Vsak deseti prebivalec
Slovenije meni, da je bil v zadnjem letu pri zdravstveni obravnavi deležen diskriminacije, najpogosteje zaradi starosti, kraja bivanja in invalidnosti.
