Dvorana za obravnave na sodišču. Foto: BoBo
Dvorana za obravnave na sodišču. Foto: BoBo

Organ za varstvo pred diskriminacijo je med drugim opozoril na pomen tako arhitekturne kot komunikacijske dostopnosti sodišč.

Zagovornik načela enakosti priporoča dodatne ukrepe za preprečevanje in odpravo diskriminacije zaradi nedostopnosti ali nezadostne arhitekturne, informacijske in komunikacijske dostopnosti sodišč za osebe z invalidnostmi in druge funkcionalno ovirane osebe, ki v katerikoli vlogi sodelujejo pri delovanju sodišč. Stanje na tem področju je namreč nezadovoljivo, številna sodišča so popolnoma nedostopna. Ministrstvo za pravosodje zato poziva, da sodiščem zagotovi potrebna finančna sredstva za zagotovitev dostopnosti, v skrajnim primerih pa predlaga možnost prenosa odločanja na tista stvarno pristojna sodišča, ki so pač dostopna.

Polne dostopnosti žal ni možno zagotoviti takoj, pa tudi ne za vse ljudi na enak način, je zapisano v priporočilih zagovornika. Zato je v posameznih primerih treba upoštevati veliko raznolikost potreb ljudi z invalidnostmi in jim prilagoditi določene vidike poslovanja pri sojenju (npr. rabo alternativne komunikacije). To je nujno, da se prepreči diskriminacija oseb z invalidnostmi oziroma zagotovi enako varstvo pravic.

Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti, pravi: »V skladu z Mednarodno konvencijo o pravicah ljudi z invalidnostmi, smo v Sloveniji pred 13 leti sprejeli tudi Zakon o izenačevanju možnosti invalidov, ki v 38. členu nalaga, da morajo biti objekti v javni rabi dostopni do leta 2025. Tudi na sodiščih še zdaleč nismo tam, zato je skrajni čas, da poskrbimo, da bomo svoje zaveze, ki smo jih kot družba vpisali v zakone in obljubili gibalno oviranim, tudi izpolnimo.«

Celotno priporočilo je dostopno na tej povezavi.