Zagovornik načela enakosti opozarja, da kljub dopolnitvi ustave s pravico do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika pri tem še ni bistvenega napredka.
Ustavno dopolnilo je bilo sprejeto junija 2021. Zagovornik pa v priporočilu kulturnemu ministrstvu opozarja, da kljub ustavno zagotovljenima svobodni uporabi in razvoju slovenskega znakovnega jezika še vedno ni konkretnih ukrepov, ki bi to dejansko omogočali.
Po poročanju Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije programi in storitve razvoja slovenskega znakovnega jezika niso ciljno financirani, so navedli.
"Financirajo se projektno v okviru splošne jezikovne politike, pri čemer projekti za razvoj tega jezika za pridobivanje sredstev tekmujejo z vsemi drugimi. To lahko pomeni slabše izhodiščne možnosti za prijavitelje iz skupnosti gluhih," so pojasnili pri Zagovorniku.
Menijo, da bi bilo smiselno zagotoviti ciljno sistemsko finančno podporo za razvoj slovenskega znakovnega jezika, torej ne le za podporo govorcem jezika pač pa tudi tolmačem oziroma jeziku kot takemu. Ta podpora bi morala biti na voljo nevladnim organizacijam iz skupnosti gluhih in vsem drugim deležnikom ter bi morala spodbujati njihovo sodelovanje. Ob tem je Zagovornik ministrstvu priporočil tudi, naj prouči možnosti pridobitve evropskih in drugih sredstev.