Gluhi raziskovalci na ZDGNS so preučili zgodovinsko ozadje izvora slovenskega znakovnega jezika in iz pozabe iztrgali več kot petsto kretenj, ki so tako rekoč že izginile. Te kretnje imajo korenine v kretnjah starejše avstrijske in italijanske gluhe skupnosti, slovenski gluhi, ki so se šolali v njihovih šolah, pa so jih prinesli v Slovenijo in s tem oblikovali prajedro današnjega slovenskega znakovnega jezika. O projektu smo govorili z Antonom Petričem, strokovnim delavcem ZDGNS.
Kako je prišlo do projekta etimološkega slovarja SZJ?
Prve omembe znakovnega jezika v svetu beležimo v 18. stoletju, ko so ustanovili prvo šolo za gluhe. Da je znakovni jezik za gluhe osebe najpomembnejše sredstvo sporazumevanja, ki ga uporabljajo za sporočanje najrazličnejših namenov in vsebin, smo v Sloveniji zakonsko sprejeli leta 2002 (v delovni skupini ministrstva so sodelovali: Meri Moderndorfer, Jasna Bauman in Aljoša Redžepovič). Literature o slovenskem znakovnem jeziku je zelo malo. Na razpolago so predvsem slovarji, kjer so posamezne besede pokazane v kretnji, ni pa govora o jezikovnih značilnostih znakovnega jezika gluhih v Sloveniji. Jezik kretenj je neraziskan, premalo poznan in ga je zato težko učiti. Znakovni jezik gluhih je šibak pri prenosu informacij oz. znanja, informacijska vrednost je nizka, predvsem pa bi bila potrebna standardizacija jezika. Poudariti je potrebno, da slovenski znakovni jezik ni enak v primerjavi z drugimi znakovnimi jeziki.
Projekt Etimološki slovar slovenskega znakovnega jezika je izhajal iz prepoznavanja pomanjkanja dokumentacije in raziskav o zgodovinskem izvoru kretenj v slovenskem znakovnem jeziku. Ključne točke, kako je do projekta prišlo, vključujejo:
- opazili smo pomanjkanje literature o slovenskem znakovnem jeziku, zlasti glede zgodovinskega razvoja in etimologije kretenj.
- prepoznavanje, da starejši uporabniki nosijo ključne informacije o starejših kretnjah, ki so bile ključne pri oblikovanju sodobnega slovenskega znakovnega jezika.
- zavedanje o pomembnosti ohranjanja kulturne dediščine gluhih skupnosti, ki se izraža skozi znakovni jezik.
Projekt je tako nastal iz potrebe po sistematičnem zbiranju in dokumentiranju zgodovinskih izvorov kretenj v slovenskem znakovnem jeziku ter iz želje po ohranjanju kulturne dediščine gluhih skozi jezikovno raznolikost.
Kakšna je bila metodologija raziskovanja vznika današnjega SZJ?
Metodologija raziskovanja vznika današnjega slovenskega znakovnega jezika (SZJ) v okviru projekta Etimološki slovar slovenskega znakovnega jezika je bila načrtovana sistematično in zajema več korakov:
- raziskovalna skupina je januarja do avgusta 2023 zbirala informacije o starih kretnjah in njihovem razvrščanju po etimoloških skupinah. To je zajemalo uporabo računalnika, spletnih brskalnikov, video pogovorov s starejšimi uporabniki;
- v poletnem času tega leta je bil narejen dodatek na spletni strani slovarja SZJ. To je vključevalo izdelavo programske kode, ki je omogočala vnos in predstavitev zbranih kretenj;
- v septembru in oktobru 2023 je potekal pregled zbranega materiala ter razvrščanje informacij po etimoloških skupinah. To delo je potekalo s pomočjo računalnika in video programske opreme;
- od septembra do novembra 2023 je bilo izvedeno studijsko snemanje izbranih kretenj, video obdelava za vnos v spletni slovar, opremljanje z pisno obrazložitvijo, računalniška obdelava in montaža video zapisov.
V zaključni fazi projekta je bila 14. novembra ob dnevu slovenskega znakovnega jezika javna predstavitev projekta z delavnico etimološkega slovarja slovenskega znakovnega jezika, kjer so bili predstavljeni rezultati raziskave.
Celoten proces je bil zasnovan tako, da omogoča celovito raziskavo izvora kretenj in razvoja slovenskega znakovnega jezika skozi čas. Metodologija je združevala terensko delo, uporabo sodobne tehnologije, sodelovanje z lokalno skupnostjo in poudarek na etimološki analizi kretenj.
Kako pomembno je vedenje o zgodovini SZJ?
Poznavanje zgodovine SZJ tako ni pomembno le za gluho skupnost, ampak ima tudi širše družbeno in kulturno pomembnost pri spodbujanju razumevanja in spoštovanja različnih jezikovnih skupnosti.
Vedenje o zgodovini slovenskega znakovnega jezika (SZJ) je izjemno pomembno iz več razlogov:
- poznavanje zgodovine SZJ pomaga pri ohranjanju kulturne in jezikovne identitete gluhe skupnosti. Zgodovina jezika je pomemben del skupne kulturne dediščine;
- zgodovina SZJ ponuja vpogled v razvoj jezika skozi čas. Razumevanje, kako so se kretnje in izrazi spreminjali in prilagajali, lahko pomaga razumeti sedanjo obliko jezika;
- poznavanje zgodovinskih korenin kretenj omogoča boljše razumevanje pomena in konteksta določenih gibov. To lahko vodi do izboljšane komunikacije med uporabniki SZJ. Pripomore tudi k priznavanju in cenjenju prispevka gluhe skupnosti k oblikovanju jezika ter nudi razumevanje, kako so se kretnje prenašale in razvijale, prispeva k družbenemu spoštovanju do gluhe skupnosti;
- zgodovinsko ozadje SZJ lahko pripomore k ozaveščanju o pomembnosti standardizacije jezika. Razvoj standardiziranih znakov omogoča boljšo razumljivost med uporabniki.
Katere so glavne ugotovitve pri raziskovanju povezave starejših prevzetih kretenj v povezavi s sodobnim SZJ?
Med raziskovanjem zgodovine kretenj je bil identificiran izvor starih kretenj, ki so bili prevzeti iz avstrijskih in italijanskih gluhih skupnosti. Prenos teh kretenj v slovensko gluho skupnost se je zgodil predvsem prek gluhih, ki so se šolali v teh tujih okoljih. Stare kretnje so bila povezana z zgodovinskim kulturnim kontekstom, ki ga je imela slovenska gluha skupnost z Avstro-Ogrsko in Italijo.
Cilj je bil, da raziščemo in zabeležimo najmanj 500 starih kretenj in tega smo presegli. Namreč smo našli in obdelali 585 starih kretenj. Po UNESCO kriterijih je slovenski znakovni jezik po številu uporabnikov med ogroženimi jeziki in zato je potrebna posebna obravnava tega jezika v smeri, da se ohranja. Kot sem že prej zapisal, je uporabnikov tega jezika le 1047 in število teh uporabnikov pada. Na svetu je denimo 11 znakovnih jezikov, ki so na seznamu UNESCO Atlasa svetovnih jezikov v nevarnosti.
Ti podatki predstavljajo omejeno število jezikov, vendar dosedanji rezultati kažejo, da ogroženost prevladuje med znakovnimi jeziki in da so pomembne grožnje celo nacionalnim znakovnim jezikom, ki so zakonsko priznani in jih uporabljajo večje skupnosti.
Večina ogroženih znakovnih jezikov ima več uporabnikov kot naš znakovni jezik. Te ugotovitve so dopolnile naše znanje o ogroženih znakovnih jezikih, ki izhaja iz dela na tipologiji znakovnega jezika in lokalnih znakovnih jezikih ter pomoči mreže uporabnikov znakovnega jezika, ki so z nami delili svoje strokovno znanje. Od tod je bil predlog Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije za vpis na seznam nesnovne kulturne dediščine Slovenije, da se ohrani ta jezik.
Se je projekt etimološkega slovarja že zaključil ali se bo še nadaljeval?
S projektom bomo vsekakor nadaljevali in bomo raziskali še druge kretnje, ker zgodovinsko ozadje slovenskega znakovnega jezika še ni v celoti raziskano. Znakovni jezik ni dovolj raziskan, ker ni bilo večjih jezikovnih raziskav znakovnega jezika in tudi podrobne analize rabe tega jezika. Zaradi slabše izobraženosti uporabnikov znakovnega jezika je slovenski znakovni jezik premalo razvit. Slovar SZJ ima cca. 25 tisoč gesel oz. kretenj, medtem ko povprečni uporabniki SZJ v vsakdanjem življenju uporabljajo manj kot tisoč kretenj, kar je zelo malo v primerji s povprečnim govorcem slovenskega jezika.
