Pohod so začeli pri kmetiji Matizovec, za katero so že kmalu zavili po strmi poti v gozd. »Bilo je hladno jutro, a se je čez dan otoplilo zaradi sonca, ki nas je spremljalo vseskozi. Gozdna tla so bila dokaj suha, le na najbolj osenčenem delu blatna. Kako lepo je dišalo v gozdu po svežih listih in pomladi, ki se počasi prebuja izpod snežne odeje. Vodil me je moj mož Mihael, ki me je opozarjal na večje naravne ovire, kot so večje kamenje, korenine, štrleče veje na poti, nepričakovan led, ki se je skrival pod snegom, tako da nisem imela nobenih težav pri hoji,« pripoveduje pohodnica Vesna.
Tudi Tina se je pohoda zelo veselila, saj je kot otrok že bila na Kofcah. »Pohod je bil mišljen kot zimski, ampak pri teh temperaturah se sneg hitro tali in k sreči ga ni bilo preveč. Ob poti je bilo tudi veliko cvetočega teloha, ki napoveduje pomlad. Proti vrhu pa je snega vseeno še kar nekaj. Pot med Kofcami in Šijo ves čas ponuja čudovit razgled na Storžič, Grintovec in druge zasnežene gore. Pri Taborniškem domu na Šiji, kjer sem bila prvič, smo se ustavili in se okrepčali z okusnimi štruklji. Za tako malico se res splača potruditi v hrib. Na koncu smo naredili še nekaj skupinskih fotografij in seveda na ves glas zapeli našo himno Odločen korak, ki na naših pohodih nikoli ne manjka,« je zadovoljno opisala svoje doživetje.
Z nedeljskim pohodom je bil zadovoljen tudi prostovoljec Miran: »Te pohode doživljam kot nekaj pozitivnega in sproščujočega. Z malenkostjo nekomu polepšaš dan ali trenutek, ko ga spremljaš do vrha in nazaj. V zahvalo dobiš pa objem in besedo hvala. Tudi tokrat sem se domov vrnil s pozitivnim občutkom, da sem naredil nekaj dobrega, čeprav sem podaril samo svoj čas.«
