Utrinek udeležencev na srečanju Zveze Sonček ob 40. letnici. Foto: Samir Elezovič, arhiv Zveze Sonček
Utrinek udeležencev na srečanju Zveze Sonček ob 40. letnici. Foto: Samir Elezovič, arhiv Zveze Sonček

Srečanje sta se udeležila tudi predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič in podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek.

Predsednica Državnega zbora RS je v nagovoru zbranim poudarila, »ne samo po številu članov, temveč tudi po vašem izjemnem pogumu, kreativnosti, delavnosti in srčnosti, ste velika organizacija. Z vašim prizadevanjem za boljše razumevanje cerebralne paralize in s požrtvovalnim delom zagotavljate pomoč in podporo vsem tistim, ki s to motnjo živijo ter njihovim svojcem. Na mnogih področjih tvorno sodelujete s stanovskimi organizacijami in skrbite za rehabilitacijo in družbeno vključenost članov. Med pomembnejše aktivnosti Zveze zagotovo sodi tudi razvoj različnih oblik bivanja. Pri tem zasledujete cilj za čim bolj enakopravno in neodvisno življenje odraslih s telesno in intelektualno oviranostjo. Sprejmimo drugačnost kot nekaj pozitivnega, tako kot sprejemamo vsak nov dan, ki ni enak prejšnjemu. Mogoče je boljši, mogoče je slabši, a brez teh odtenkov bi bilo življenje zelo prazno in dolgočasno. Vsi skupaj se zavedamo, da je pri sprejemanju drugačnosti pred nami še veliko izzivov, ki jih je potrebno premagati. Eden izmed takšnih izzivov v Državnem zboru je trenutno tudi predlog za spremembo Zakona o volitvah v državni zbor. Po tem predlogu odvzem volilne pravice osebam, postavljenim pod skrbništvo, ne bi bil več mogoč in bi tako tudi osebe z intelektualnimi in psihosocialnimi oviranostmi imele enako volilno pravico, kot jo imajo vsi preostali državljani. Pri tem vas osebno podpiram in si bom tudi v prihodnje prizadevala za spremembo zakonodaje,« je zaključila mag. Urška Klakočar Zupančič.

Podžupan mesta Ljubljane Dejan Crnek pa je Zvezi Sonček oz. njeni predsednici ob 40. obletnici izročil Kozmično srce, pozlačeno vazo Oskarja Kogoja.

40. obletnica Zveze Sonček

Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, so.p. je neprofitna, nevladna in nepolitična – nacionalna invalidska organizacija s statusom v javnem interesu na področju socialnega varstva, zdravstva, izobraževanja in kulture ter deluje po načelih socialnega podjetništva. V Zvezo Sonček, ki je bila ustanovljena leta 1983, se združuje 15 regijskih društev za cerebralno paralizo, Društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom, Sonček – Športno društvo cerebralne paralize ter Sončkov klub, z več kot 4000 člani, ki so osebe s cerebralno paralizo ali drugimi invalidnostmi, njihovi svojci, strokovni sodelavci in podporniki. V okviru javne mreže so kot koncesionarji izvajalci socialno varstvenih storitev vodenja, varstva in zaposlitve za 175 odraslih oseb v 11 dnevnih centrih. Nudijo tudi podporne storitve pri bivanju v stanovanjskih skupinah za 52 oseb v 6 stanovanjskih skupinah. Z namenom zagotavljanja pogojev za neodvisno življenje odraslih oseb z invalidnostjo izvajamo osebno asistenco in storitve socialnega vključevanja. Za odrasle, otroke in družine otrok z različnimi invalidnostmi izvajajo programe obnovitvene rehabilitacije in druge počitniške programe za ohranjane zdravja, prevoze za gibalno ovirane osebe, izobraževanja in usposabljanja, svetovanja, informiranja, kulture in športa.

»Zavzemamo se za enake možnosti vseh prebivalcev Slovenije, ne glede na njihove telesne in intelektualne sposobnosti, za življenje po svoji predstavi, v sožitju z vsemi drugimi prebivalci. Zato si prizadevamo ustvariti takšno kulturno okolje, ki bo drugačnost v telesnih in intelektualnih sposobnostih sprejemalo brez vrednostnih predznakov,« so zapisali v sporočilu za javnost.

Vključujoča družba

V Zvezi Sonček si, kot pravijo, prizadevajo za vključujočo družbo, v kateri bi vse družine z otroki s cerebralno paralizo in drugimi oviranostmi deležne ustrezne podpore in pomoči; vsi otroci imeli možnost obiskovati isti vrtec; vsi učenci hodili v skupno osnovno šolo v domačem kraju; vsi odrasli lahko uresničevali svoje potenciale v poklicnem življenju ter živeli neodvisno življenje po lastni izbiri; vse osebe imele enake državljanske pravice, vključno z volilno pravico; vsi imeli dostopno okolje in storitve za vsakogar.