Na črni podlagi je an levi strani obris obraza pisatelja Cirila Kosmača. Na levi pa je napis: CIRIL KOSMAČ, spodaj z rdečimi črkami Pomladni dan. Desno spodaj naslov zbirke: Zbirka slvoenski literarni klasiki in sodobniki. Foto: RTV Slovenija
Na črni podlagi je an levi strani obris obraza pisatelja Cirila Kosmača. Na levi pa je napis: CIRIL KOSMAČ, spodaj z rdečimi črkami Pomladni dan. Desno spodaj naslov zbirke: Zbirka slvoenski literarni klasiki in sodobniki. Foto: RTV Slovenija

Devet ur dolgo knjigo v 32. delih je pripravil program Ars v sodelovanju z ZKP-jem RTV Slovenija.

Prvemu od delov bo mogoče prisluhniti danes, v torek, 30. maja, ob 19. uri na 3. programu Radia Slovenija – radiu Ars v oddaji Odprta knjiga.

Pomladni dan je prvič izšel leta 1950 v reviji Novi svet, v knjižni izdaji pa leta 1953. Alešu Valiču se pri branju takšnega romana zdi, da se "neki utrinki naložijo v človeka in potem ob vsakem branju se na to dodajajo stvari". Pomladni dan je opisal kot "neverjeten roman, ker je po zgodbi tako preprost, po notranji vsebini pa izjemno bogat", poseben pa je tudi Kosmačev jezik.

Dramski igralec je Kosmača kakšno leto pred njegovo smrtjo tudi osebno srečal v Trstu. Kot se spominja Valič, je bil Kosmač "magičen, magnet za vse tiste, ki so se mu približali". Opisal ga je kot svetovljana, "kar se je čutilo iz vsake besede, ki jo je spregovoril, iz tega, kako je sedel". Bil je tudi zelo odprt za pogovor s komer koli, predvsem pa se ni ustavil pred nobeno težko situacijo, ampak je šel naprej, je dejal Valič.

Aleš Valič med snemanjem zvočnice v radijskem studiu. Sedi za mizo, na kateri so listi, pred njegovim obrazom je mikrofon. Foto: RTV Slovenija/Alen Jelen
Aleš Valič med snemanjem zvočnice v radijskem studiu. Sedi za mizo, na kateri so listi, pred njegovim obrazom je mikrofon. Foto: RTV Slovenija/Alen Jelen

Roman, ki bi lahko spadal v evropski svetovni kanon

Da je Pomladni dan eden tistih romanov, ki bi, če bi bili napisani v enem od velikih evropskih jezikov, postal evropski svetovni kanon, pa meni odgovorna urednica Tretjega programa Radia Slovenija – radia Ars Ingrid Kovač Brus. Meni tudi, da bi Kosmač, če ne bi bil predstavnik številčno majhnega naroda, posegel po kateri od najvišjih mednarodnih literarnih nagrad.

Z romanom Pomladni dan je v Slapu ob Idrijci rojeni pisatelj svoji severni Primorski, ki je v obdobju med obema vojnama doživljala tragično obdobje, napisal najlepšo mogočo pesnitev.
Hkrati je to tudi zgodovinski roman, ki povzame bolečine največje tragedije severne Primorske, od potujčevanja do vsega, kar se je dogajalo vsem, ki so se zoperstavili poitalijančevanju. In boljše interpretacije od Valičeve si ni mogoče predstavljati, meni Ingrid Kovač Brus.

"Treba je ujeti tisto tanko mejo in hoditi po njej"

Valič je glede interpretacije povedal, da so seveda tudi pasti, ki so v pristopu: interpret lahko ostane preveč hladen ali pa "s premočno roko zagrabi temo in s tem na neki način avtorja povozi". "Treba je ujeti tisto tanko mejo in hoditi po njej, da pustiš materialu samemu, da dela sam zase, ti ga pravzaprav samo oživiš. To je slišati preprosta naloga, a je v resnici zelo zahtevna." Za to so potrebne izkušnje, dodaja, predvsem je treba še pred začetkom snemanja material zelo resno in poglobljeno prebrati in ga premisliti.

Črno-bela fotografija pisatelja Cirila Kosmača, ki sedi za mizo in pregleduje liste pred seboj. Foto: Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Črno-bela fotografija pisatelja Cirila Kosmača, ki sedi za mizo in pregleduje liste pred seboj. Foto: Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin

Zvočna knjiga Pomladni dan

Zvočna knjiga je izšla v zbirki Slovenski literarni klasiki in sodobniki. Ta po besedah Ingrid Kovač Brus ni velika, zato so še posebej pozorni pri izboru del. Izbirajo presežna dela in najboljše interprete.

Pomladni dan v ospredje postavlja mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne v rodno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnje obdobje otroštva in mladosti. To je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost časa pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjerja, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom, so vsebino romana povzeli pri radiu Ars.

Ustvarjalna ekipa

Zvočnico so poleg režiserke Saške Rakef in interpreta Valiča pripravili še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina.