Pogovarjali smo se z Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice, ki je najprej spomnil na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kranjc proti Sloveniji.
Za kaj je šlo v sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kranjc proti Sloveniji?
Evropsko sodišče za človekove pravice je je pred dvema letoma odločilo, da je »stari« delovni invalid z novo odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prehodom iz nadomestila za čas čakanja na nadomestilo za invalide utrpel preveliko poslabšanje svojega gmotnega položaja. In kot je zapisano v 50. točki izreka sodbe: delovni invalidi, kot je pritožnik, katerih zdravje se je po 1. januarju 2003 poslabšalo in niso mogli najti zaposlitve, so morali nositi nesorazmerno breme izgube znatnega dela svojega nadomestila za invalidnost.
Novela pokojninskega zakona, ki je začela veljati 1. januarja letos, je krivico za naprej sicer odpravila. Za kakšne razlike je šlo, koliko nižja so bila nadomestila?
Delovni invalidi, ki so pridobili pravico do nadomestila za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugo ustrezno delo še po stari zakonodaji, so ob ponovni oceni invalidnosti zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja pridobili nove odločbe o oceni invalidnosti. Skupaj z novo odločbo o invalidnosti so prejeli tudi odločbo o prenehanju pravice do že pridobljenega nadomestila ter pridobili novo odločbo o pridobljeni novi pravici do nadomestilo za invalidnost, ki pa je bilo bistveno nižje od zneska, ki so ga pridobivali pred tem. S tem ko se jim je poslabšalo zdravstveno stanje, se jim je ironično poslabšal tudi dohodek. Če navedem primer, delovna invalidka, ki je prejemala nadomestilo za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delovnem mestu v višini 476,76 evra, je po novi odločbi prejemala nadomestilo za invalidnost v višini 299,78 evra. Razlika je pri njej torej znašala okoli 177 evrov.
Poznate podatek, koliko ljudi je bilo oškodovanih?
Predvidevamo, da precej, s podatki razpolaga ZPIZ.
Kaj morajo storiti oškodovanci, da bi prejeli razliko za nazaj?
Oškodovanci morajo vložiti zahtevek za izplačilo usklajenega zneska odmerjenega nadomestila iz invalidskega zavarovanja, priznanega na podlagi prej pridobljenih pravic iz invalidskega zavarovanja, pri čemer mora ZPIZ izplačati znesek, ki je za oškodovanca ugodnejši. Oškodovanci morajo zahtevek vložiti sami, saj ZPIZ zadev ne bo reševal po uradni dolžnosti. Obrazec, s katerim oškodovanci vložijo zahtevo, je sicer objavljen na spletni strani ZPIZ-a, od katerega pa pričakujemo, da bo vse oškodovance o možnosti vložitve zahtevka osebno obvestil. Oškodovancem prav tako svetujemo, da uveljavijo pravico do izplačila razlike za nazaj.
V Delavski svetovalnici si boste prizadevali, da se krivice popravijo tudi za nazaj. Na kakšen način in kako bo informacija prišla do vseh oškodovanih?
Na Delavski svetovalnici bomo preučili pravne poti za popravo krivic za nazaj in za uveljavitev pravice do izplačila razlike za nazaj. Zainteresirano javnost bomo o tem informirali preko medijev.
